Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (24.219-24.243)



  1.      sámokopíren  -rna -o prid. (-) papir., v zvezi samokopirni papir papir, prekrit na eni ali obeh straneh z istobarvnim premazom, ki pod pritiskom pusti sled na podloženem papirju: izdelovati, uporabljati samokopirni papir
  2.      samokòv  -óva m ( ọ̄) metal. težko mehanizirano kladivo za grobo obdelavo kovine; norec
  3.      samolásten  -tna -o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno življenje / njegovi samolastni ukrepi // samodržen: samolastni vladarji / samolastna država ● zastar. zavedal se je, da je samolasten gospodar samostojen, neodvisenbot. samolastna oprašitev oprašitev s pelodom istega cveta samolástno prisl.: samolastno so odšli domov; samolastno se vseliti; sam.: koliko je v teh pesnikih samolastnega
  4.      samoljúbje  -a s () pretirano vrednotenje samega sebe: samoljubje ga je zaslepilo; s tem je žalila njegovo samoljubje; ekspr. užaljeno samoljubje / v svojem samoljubju se je ob tej pohvali čutila polaskano
  5.      sámomát  -a m (-) šah. mat pri problemskem šahu, kjer mora igralec igrati tako, da ga nasprotnik matira: samomat v šestih potezah
  6.      samomòr  -ôra m ( ó) dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt: samomor se ni posrečil; narediti samomor; fingiran samomor; samomor zaradi nesrečne ljubezni, neuspeha v šoli; samomor z obešenjem, strelom, utopitvijo / to je bil primer skupinskega samomora kitov // ekspr., navadno s prilastkom dejanje, s katerim se posredno povzroči propad česa: to bi bil duševni, kulturni, narodni samomor / mamila vodijo mlade v tihi samomor
  7.      samomorílski  -a -o [s tudi ls] prid. () nanašajoč se na samomorilce ali samomor: samomorilske skupine mladih ljudi / samomorilske misli; samomorilsko nagnjenje ∙ ekspr. to je samomorilska hitrost zelo nevarna samomorílsko prisl.: bil je obupan in samomorilsko razpoložen
  8.      sámomúčenje  -a s (-ū) knjiž. mučenje samega sebe: duševno, telesno samomučenje; njegovo pretirano samomučenje in obtoževanje
  9.      sámonapajálnik  -a m (-) agr. napajalnik, v katerega priteka voda ob pritisku z gobcem avtomatično: modernizirati hlev s samonapajalniki
  10.      sámonavijálec  -lca [lc in c] m (-) obrt. drog z vzmetjo za avtomatično navijanje platnene zavese
  11.      samoníkel  -kla -o [ǝ] prid. (í) 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda ♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek // knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik // knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost 2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori samoníklo prisl.: samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega
  12.      sámoočiščevánje  -a s (-) knjiž. očiščevanje samega sebe: to je bila doba njegovega samoočiščevanja
  13.      sámoočítanje  -a s (-) knjiž. očitanje samemu sebi: občutek krivde, obžalovanje in samoočitanje / obtoževal se je v mučnem samoočitanju
  14.      sámoočítek  -tka m (-) knjiž. očitek samemu sebi: občutek krivde in samoočitki; ekspr. oglašali so se grenki samoočitki / neutemeljen je samoočitek, da smo narod omahljivcev
  15.      sámoodlóčanje  -a s (-ọ́) lastno, svobodno odločanje: pravica narodov do samoodločanja; samoodločanje in samoupravljanje
  16.      sámoodlóčba  -e ž (-ọ̑) lastna, svobodna odločitev zlasti kake skupnosti: pravica narodov do samoodločbe; zahteva po samoodločbi / kulturna, narodna, politična samoodločba ♦ jur. samoodločba naroda načelo, po katerem ima narod pravico do lastne države
  17.      sámoodločítev  -tve ž (-) lastna, svobodna odločitev zlasti kake skupnosti: kolonialisti so hoteli onemogočiti samoodločitev ljudstva; pravica narodov do samoodločitve
  18.      sámoodtujênost  in sámoodtújenost -i ž (-é; -) knjiž. odtujenost samemu sebi, svojemu bistvu: občutek samoodtujenosti; to je bilo vzrok za samoodtujenost / samoodtujenost človeka v takratni družbi
  19.      sámoohranítev  -tve ž (-) ohranitev samega sebe: lov in nabiranje plodov sta bili zanje glavni obliki samoohranitve / nagon po samoohranitvi / samoohranitev narodov / knjiž. ustanovitev Slovenske matice je bila dejanje samoobrambe in duhovne samoohranitve
  20.      sámoopredelítev  -tve ž (-) lastna, svobodna opredelitev zlasti kake skupnosti: priznati narodom pravico do samoopredelitve / narodna, politična samoopredelitev / osebna človekova samoopredelitev
  21.      sámoorganizíranje  -a s (-) jur. organizirano združevanje, ki ga opravijo člani kake skupnosti sami zaradi uresničenja določenih interesov: pravica do samoorganiziranja / samoorganiziranje občanov v družbene organizacije / samoorganiziranje družbe
  22.      samopál  in samopàl -ála m (; á) 1. zastar. pištola, revolver: streljali so iz samopalov; nositi samopal za pasom 2. nekdaj puška, podobna kremenjači: možje so bili oboroženi s sabljami in samopali
  23.      samopáš  in samopàš -áša -e prid. (; á) zastar. 1. ki se hoče sam pasti: samopaša žival 2. oblasten, samovoljen: samopaši graščaki 3. sebičen: bil je razvajen in samopaš otrok
  24.      samopáš  in samopàš prisl. (; ) star. oblastno, samovoljno: samopaš ravnati s kom ∙ star. niso ga pustili iti samopaš brez družbe, samega; star. samopaš razgrajati po vasi objestno, predrzno
  25.      samopášen  -šna -o prid. (ā) knjiž. 1. oblasten, samovoljen: samopašni plemiči; bil je zloben in samopašen / njegovo samopašno ravnanje // objesten, predrzen: samopašni fantje / samopašne opazke 2. sebičen: samopašen otrok / imel je samopašne namene samopášno prisl.: samopašno ravnati

   24.094 24.119 24.144 24.169 24.194 24.219 24.244 24.269 24.294 24.319  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA