Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (2.401-2.425)



  1.      pobréžnik  -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. velike močvirske ptice, ki gnezdijo na tleh, Charadriiformes
  2.      pobrígati se  -am se dov. () pog. 1. poskrbeti za kaj: pobrigati se za hrano / pobrigati se za živino 2. pozanimati se, zmeniti se za kaj: med kuhanjem se je gospa nekoliko pobrigala za moje zasebne zadeve
  3.      pobríniti se  -em se dov.) zastar. 1. poskrbeti za kaj: pobriniti se za ogenj in zajtrk / pobrinil se je za siroto 2. pozanimati se, zmeniti se za kaj: nihče se ni pobrinil za objokani obraz neveste; pobrinil se je tudi za dobre lastnosti obtoženca
  4.      pobrísati  -bríšem dov., tudi pobrisála (í ) 1. narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: pobrisati mizo s krpo; pobrisati posodo; s predpasnikom mu je pobrisala stol; pobrisati tla v kuhinji / reditelj je pobrisal tablo // odstraniti kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: pobrisati prah s polic; pobrisati polito vino / z roko je pobrisal drobtine z mize 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: pobrisati jo pred policijo; pobrisal jo je domov; hitro jo pobriši / zajec jo je z dolgimi skoki pobrisal v gozd / planil je skozi vrata, da bi jo pobrisal ušel; pobrisal mi jo je ∙ pog., ekspr. pobrisati jo čez ilegalno oditi v tujino
  5.      pobríti  -bríjem dov., pobrìl in pobríl (í ) obriti: brivec ga je pobril; pobriti se z aparatom, britvijo; pobriti si brke ● ekspr. pobriti gozd izsekati; ekspr. od gor včasih mrzlo pobrije zapiha pobrít -a -o: pobriti brki; pobrite obrvi; gladko pobrit moški
  6.      pobrízgati  -am dov. () z brizganjem a) zmočiti, ovlažiti: z vodo je pobrizgal tla / ekspr. avtomobil ga je pobrizgal z blatno vodo poškropil b) prekriti: pobrizgati obdrgnjena mesta z barvo pobrízgan -a -o: sneg je bil pobrizgan s krvjo
  7.      pobrkljáti  -ám dov.) 1. krajši čas brkljati: čeprav je star, rad še kaj pobrklja okrog hiše 2. pog. pobrskati, pošariti: pobrkljal je med papirji; pobrkljati po predalu
  8.      pobrnévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih brneti: struna je še nekaj časa pobrnevala / letala so pobrnevala nad mestom pobrnevajoč letala; pren., knjiž. v njenih besedah je pobrnevala otožnost
  9.      pobrodíti  -bródim dov. ( ọ́) krajši čas hoditi po čem ovirajočem: pobroditi po blatu, vodi / rad bi malo pobrodil po hribih in gozdovih tod okrog / pobrodila mu je po laseh; s prsti pobroditi po zrnju
  10.      pobŕskati  -am dov. ( ) krajši čas brskati: kokoš je pobrskala po gnoju / pobrskati s palico po listju / pobrskati po omari, v omari; ekspr. pobrskati po seznamih poiskatiekspr. v mladosti je malo pobrskal po knjigah, pa misli, da vse ve je malo študiral; ekspr. pobrskaj po možganih skušaj se spomniti
  11.      pobrúhati  -am dov.) z bruhanjem umazati: pobruhati obleko pobrúhan -a -o: pobruhana tla
  12.      pobrúnčati  -am dov. () knjiž., redko prekriti, tlakovati z brunci: pobrunčati pot pobrúnčan -a -o: pobrunčan klanec
  13.      pobrundávati  -am nedov. () v presledkih brundati: medved zadovoljno pobrundava / delal je in (si) pobrundaval pesem
  14.      pobrusíti  in pobrúsiti -im dov., pobrúšen ( ú) 1. nekoliko nabrusiti: pobrusiti koso 2. nekoliko obrusiti: pobrusiti zobnar. hotel jo je hitro pobrusiti pobrisati, popihati; mula je pobrusila kopito ob tla podrgnila; nar. petelin je nekajkrat pobrusil in potem utihnil zapel
  15.      pobúda  -e ž () kar povzroča kako dogajanje, delovanje: politične pobude; pobuda za izobraževanje; nosilec pobud / pobude in predlogi se zbirajo v tajništvu / dati pobudo; prevzeti pobudo za vsa dejanja / publ. na igrišču so imeli gostje več pobude so bili uspešnejši // prizadevanje, težnja po delovanju: preprečevati, zavirati pobude / nikoli ni pokazal nobene pobude
  16.      pobúden  -dna -o prid. (ú ū) ki daje pobudo: pobudna skupina; bila je pobudna in podjetna / pobudne besede spodbudne
  17.      pobudílo  -a s (í) med. snov, ki nastane v organizmu in povzroči delovanje določenih tkivnih celic: pobudila za kožo
  18.      pobudíti  -ím dov., pobúdil; pobujèn ( í) 1. povzročiti kako dogajanje, delovanje: pobuditi raziskovanje; roman je pobudila socialna problematika / pobuditi zanimanje za narodnostna vprašanja vzbuditi; pobudi ga k delu spodbudi 2. drugega za drugim zbuditi: pobudil je vse v hiši
  19.      pobúdnica  -e ž () ženska oblika od pobudnik: naša država je pobudnica za sklicanje konference
  20.      pobúdnik  -a m () kdor da, daje pobudo za kaj, vpliva na kaj: bil je glavni pobudnik za ustanovitev društva; pobudnik odporniškega gibanja; komunisti morajo biti pobudniki in organizatorji napredka
  21.      pobúdnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost pobudnega: odlikuje se z veliko pobudnostjo / redko pobudnost za ustvarjanje pobuda
  22.      pobújati  -am nedov. (ú) povzročati kako dogajanje, delovanje: začeli so pobujati k proučevanju okolja / pobujati otrokovo dejavnost spodbujati
  23.      pobúniti  -im dov.) zastar. napraviti, da se kdo upre; dvigniti: pobuniti tlačane proti gosposki; ljudstvo se bo pobunilo pobúnjen -a -o: pobunjeni kmetje
  24.      pobúnkati  -am dov. () krajši čas bunkati: pobunkal je po vratih
  25.      poburžújiti se  -im se dov.) slabš. pomeščaniti se: poburžujil se je

   2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA