Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (23.219-23.243)


  1.      razračunávanje  -a s (ȃ) knjiž. obračunavanje: ni hotel motiti njunega razračunavanja / osebno, politično razračunavanje ♪
  2.      razračunávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. obračunavati: spet razračunavata med seboj ♪
  3.      razradostíti  -ím dov., razradóstil; razradoščèn (ȋ í) zastar. razveseliti: razradostiti prijatelja; razradostil se je ob pogledu na mesto ♪
  4.      razrahljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da kaj ni več a) trdno sprijeto, gosto: razrahljati zemljo / razrahljati volno, žimo b) trdno, tesno nameščeno: razrahljati obveze, vezi; kravata se mu je razrahljala / razrahljati vozel / potres je razrahljal zidove 2. nav. ekspr. narediti, da postane kaj manj močno, izrazito: razrahljati disciplino; organizacija se je razrahljala ● ekspr. skrbi so mu razrahljale živce postal je živčen, razdražljiv; ekspr. zdravje se mu je razrahljalo ni več tako zdrav razrahlján -a -o: imeti razrahljane živce; zdel se mu je postaran in razrahljan; razrahljana prst ♪
  5.      razrásel  -sla -o tudi razrástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) 1. ki ima več poganjkov, vej: grmičasto razrasel plevel; lepo razraslo drevo 2. ki se rastoč razširi: ob poti razraslo robidovje / do oči razrasla brada; prim. razrasti se ♪
  6.      razràst  -ásta m (ȁ á) glagolnik od razrasti se: bujen razrast žita / velik razrast narodnoosvobodilnega gibanja ♪
  7.      razrást  -í in -i ž (ȃ) 1. glagolnik od razrasti se: dobra razrast trave, žita / nastanek in razrast odporniškega gibanja 2. način, kako je kaj razraščeno: po razrasti si je to drevje podobno / pahljačasta, vilasta razrast drevesa ♪
  8.      razrástek  -tka m (ȃ) kar zraste, požene iz istega mesta na steblu, korenini: bujni razrastki na deblu / metličasti, pahljačasti razrastki // ekspr., navadno s prilastkom kar je temu podobno: mesto stoji na enem od razrastkov gore ♪
  9.      razrásti se  -rástem se in -rásem se dov., razrásel se in razrástel se (á) 1. narediti več poganjkov, vej: drevo se je razraslo; žito se je lepo razraslo; bujno, pahljačasto, vilasto se razrasti; razrasti se v širino, pri tleh 2. rastoč priti na večjo površino: korenine so se mrežasto, na široko razrasle; po njivi se je razrasel plevel / goba se je razrasla po vsem stanovanju 3. nav. ekspr. postati večji a) po obsegu: mesto se je v nekaj letih zelo razraslo / gibanje se je hitro razraslo b) po intenzivnosti: strah se je še bolj razrasel 4. v zvezi z v preiti, razviti se v to, kar izraža dopolnilo: grmovje se je razraslo v gosto živo mejo / v nekaj letih se je naselje razraslo v mesto / veter se je razrasel v orkan / zgodba se je razrasla v roman ● ekspr. dekle se je lepo razraslo razvilo; ekspr. v njunih srcih se je razrasla ljubezen zelo se imata rada razráščen -a -o: razraščene korenine; lepo razraščeno žito; prim. razrasel ♪
  10.      razráščanje  -a s (á) glagolnik od razraščati se: razraščanje žita / razraščanje plevela po njivi / razraščanje problemov ♪
  11.      razráščati se  -am se nedov. (á) 1. delati poganjke, veje: drevo se lepo razrašča; žito se bujno razrašča; vilasto se razraščati 2. rastoč prihajati na večjo površino: okrog hiše se razraščajo koprive / plesen se hitro razrašča 3. nav. ekspr. postajati večji a) po obsegu: mesto se hitro razrašča / ta dejavnost se razrašča iz leta v leto b) po intenzivnosti: njen nemir se vedno bolj razrašča 4. v zvezi z v prehajati, razvijati se v to, kar izraža dopolnilo: grmi se razraščajo v živo mejo / gorovje se razrašča v več grebenov; naselje se razrašča v mesto ● ekspr. deklica se je že začela razraščati razvijati; ekspr. v njem se je razraščala užaljenost postajal je vedno bolj užaljen ♪
  12.      rázred  -éda m (á ẹ́) 1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / žarg., šol. izpit čez razred razredni izpit // skupnost učencev, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: ukiniti, ustanoviti razred; predsednik razreda; disciplina v razredu / razred je šel na izlet učenci / biti vprašan pred razredom // prostor, v katerem je ta skupnost: stopiti v razred; ob zvonjenju morajo biti učenci v razredu 2. soc., navadno v zvezi družbeni razred ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe: odpraviti družbene razrede; nasprotja med (družbenimi) razredi / gospodujoči, priviligirani, vladajoči družbeni razred; ideolog meščanskega (družbenega) razreda 3. skupina sorodnih znanstvenih ali umetniških področij pri akademiji: razred za družbene, matematične, naravoslovne vede; razred za umetnosti // člani akademije, ki pripadajo taki skupini: o tem sklepa drugi razred (akademije) 4. šport., navadno s prilastkom tekmovalci, razvrščeni zlasti glede na dosežene rezultate: priti, uvrstiti se v najvišji svetovni razred; vrhunski razred smučarjev 5. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti kaj v razrede; ta spomenik je uvrščen v najvišji vrednostni razred / tarifni razredi // stopnja kakovosti in uporabnosti česa: to blago spada v prvi razred; vagon drugega, prvega razreda / kakovostni razredi 6. avt., šport. razdelitev osebnih in dirkalnih avtomobilov ter motornih koles zlasti glede na gibno prostornino motorja: deliti avtomobile v razrede; nižji, srednji, višji razred / tekmovati v razredu do dvestopetdeset kubičnih centimetrov 7. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: vretenčarji se delijo na šest razredov; razred pijavk ◊ aer., navt. določiti ladji, letalu razred; ekon. nevarnostni razredi v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost; gozd. debelinski razred drevja; jur. plačilni, pokojninski razred do 1965 glede na naziv, kvalifikacijo, delovno dobo določena razvrstitev, po kateri se odmerja plača, pokojnina; volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; navt., voj. razred stopnja v nekaterih činih; kapetan I. razreda; soc. delavski razred v kapitalizmu ljudje, ki se preživljajo kot mezdni delavci v industriji ali kmetijstvu; šol. ponavljati, preskočiti razred ♪
  13.      razrédba  -e ž (ẹ̑) zastar. razvrstitev, razporeditev: velikost, oblika in razredba atomov / znanstvena razredba živali klasifikacija ♪
  14.      razredčína  -e ž (í) 1. kar je razredčeno: pripraviti razredčino mlečnega prahu v vodi / to škropivo se uporablja v veliki razredčini 2. fiz. območje v snovi, kjer je tlak manjši od povprečnega tlaka: razredčine in zgoščine ♪
  15.      razréden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razred: a) učenci izdajajo svoj razredni časopis / razredni učiteljski zbor; razredna skupnost; razredna ura ura za reševanje problemov razredne skupnosti ♦ šol. razredni izpit izpit iz snovi, predpisane za en razred; razredni pouk pouk v nižjih razredih osnovne šole, pri katerem poučuje v isti skupini učencev en učitelj vse predmete ali večino predmetov; razredni učitelj b) razredni boj; razredni cilji, interesi; ekspr. razredni sovražnik; razredna družba; razredna ideologija; razredna pripadnost, zavest; razredna nasprotja razrédno prisl.: razredno opredeljeni cilji; razredno zaveden ♪
  16.      razrédnica  -e ž (ẹ̑) 1. šol. uradna knjiga, v katero se vpisuje obravnavana učna snov in odsotnost učencev; dnevnik: zapisati imena vseh manjkajočih učencev v razrednico 2. zastar. razredničarka: bila je razrednica tretjega razreda ♪
  17.      razrédničarka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od razrednik: slovenščino jih uči razredničarka; razredničarka drugega razreda ♪
  18.      razrédnik  -a m (ẹ̑) učitelj, ki poučuje v razredu in je obenem vodja razreda: razrednik je šel z učenci na izlet; pogovoriti se z razrednikom ♦ šol. ukor razrednika nekdaj vzgojni ukrep zaradi kršitve discipline ali neizpolnjevanja obveznosti ♪
  19.      razrédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razrednike: razredniški posli; razredniško delo / dobivati razredniški dodatek ♪
  20.      razreševánje  -a s (ȃ) glagolnik od razreševati: razreševanje šifriranega besedila / razreševanje problemov / imenovanje in razreševanje članov odbora ♪
  21.      razreševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razreševati rebuse / razreševati neznano pisavo // delati, da kaj preneha obstajati: razreševati probleme / razreševati spore 2. priznavati, potrjevati prenehanje funkcij, pooblastil, navadno zaradi izteka mandata: razreševati koga dolžnosti, obveznosti / te organe voli in razrešuje skupščina ♪
  22.      razrešíti  in razréšiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razrešiti uganko; razrešiti znamenja na pergamentu; kar ga je dolgo mučilo, se je razrešilo samo od sebe / hotel je razrešiti vse skrivnosti narave spoznati, razkriti ♦ lit. razrešiti dramski zaplet; mat. razrešiti enačbo rešiti // narediti, da kaj preneha obstajati: razrešiti problem, vprašanje / razrešiti spor / razrešiti protislovje odpraviti 2. priznati, potrditi prenehanje funkcij, pooblastil, navadno zaradi izteka mandata: razrešili so ga dolžnosti sekretarja; razrešiti koga obveznosti, odgovornosti / razrešiti stari odbor razréšen -a -o: razrešen zaplet; biti razrešen dolžnosti, funkcij ♪
  23.      razrešljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razrešiti, rešiti: težko razrešljiva uganka / razrešljiv problem / v teh okoliščinah spor ni razrešljiv ♪
  24.      razrèz  -éza m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od razrezati: razrez zaklane živali 2. zlasti prva leta po 1945 razdelitev določene obveznosti, količine po ustreznem ključu, ki ga ni mogoče poljubno spreminjati: doseči, narediti pravilen razrez ♪
  25.      razrézek  -zka m (ẹ̑) knjiž. vsak od kosov, delov, nastal pri rezanju: z razrezki srajce je obvezala rane ♪

   23.094 23.119 23.144 23.169 23.194 23.219 23.244 23.269 23.294 23.319  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA