Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (23.144-23.168)


  1.      razpetelíniti  -im dov. (í ȋ) ekspr. povzročiti, da kdo postane domišljav, oblasten: uspeh ga je razpetelinil; fant se je preveč razpetelinil razpetelíniti se razburiti se, vznemiriti se: za vsako malenkost se razpetelini / ne bodi otročji, se je razpetelinil ♪
  2.      razpéten  in razpêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) vet., v zvezi razpetna stoja stoja pri živalih z navzven obrnjenimi petami ♪
  3.      razpéti  -pnèm dov., razpél; nam. razpét in razpèt (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpeti dežnik, pahljačo; razpeti jadro; ribiči so razpeli mreže; padalo se ni hotelo razpeti / nad plesiščem so razpeli platneno streho / razpeti šotore po ravnini 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpeti roke / ptič razpne peruti / razpeli so ga na križ privezali, pribili nanj z razpetimi rokami 3. narediti, da kaj ni več zapeto, speto: ranjencu so razpeli obleko, da je lažje dihal; razpel se je, ker mu je bilo vroče / razpeti (si) lase ● ekspr. ladja je že razpela jadra odplula; šalj. še o pravem času je razpel jadra odšel; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; ekspr. povsod je razpel svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja razpéti se knjiž., s prislovnim določilom 1. pojaviti se, navadno v obliki loka: nad dolino se je razpela mavrica 2. razprostreti se: čez nebo se je razpel črn oblak razpét -a -o: razpet dežnik; razpeti lasje; šotori, razpeti po ravnini; fant v razpeti srajci; nad mestom je bila razpeta mavrica ∙ knjiž. pesnik je bil vse življenje razpet med dvema skrajnostma je trpel zaradi neskladja, nasprotij ♪
  4.      razpíhati  -am dov., tudi razpihájte; tudi razpihála (í) 1. s pihanjem povzročiti, da kaj močneje zagori, zažari: razpihati ogenj, žerjavico // ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročiti, da postane kaj slabega, negativnega močnejše, večje: to je samo razpihalo njegovo jezo, strast 2. s pihanjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razpihal oblake; razpihati kosme vate po prostoru razpíhan -a -o: razpihana žerjavica ♪
  5.      razpíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. s pihom povzročiti, da kaj močneje zagori, zažari: razpihniti ogenj, žerjavico; pren., ekspr. razpihnil je sovraštvo med njima 2. s pihom povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razpihnil oblake ♪
  6.      razpirálo  -a s (á) 1. tisk. manjša svinčena ploščica za večanje presledka med črkami, besedami pri ročnem stavljenju: razpreti črke z razpirali 2. grad. strešno povezje, pri katerem se obtežba preko poševnih opor prenaša na poveznik: trapezno, trikotno razpiralo ♪
  7.      razpíranje  -a s (ȋ) glagolnik od razpirati: razpiranje in upogibanje vej / škarje ob vsakem razpiranju zacvilijo / razpiranje črk, vrst ♪
  8.      razpírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da sosednji deli pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati in upogibati veje b) ko niso več drug ob drugem: razpirati opornike v rudniku; razpirati z zagozdami 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati klešče b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: komaj je še razpiral veke / široko razpirati oči c) ko niso več drug ob drugem sploh: rože že razpirajo cvete; plodovi so se začeli razpirati / pav je počasi razpiral rep ● knjiž. razpiral mu je nove vidike prikazoval, predstavljal; knjiž. vprašanja so se razpirala pred njo drugo za drugim pojavljala, nastopala ◊ tisk. večati presledke med črkami v okviru besede razpírati se ekspr. biti, nahajati se: nad njim so se razpirali oboki vej / pokrajina se razpira v soncu ♪
  9.      razpís  -a m (ȋ) javna objava, s katero se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: objaviti razpis za direktorja, učitelja; prijaviti se na razpis; razpis v Delu / javni razpis b) za prevzem določenega dela: razpis gradbenih del / razpis za radijsko igro / udeležiti se razpisa // javna objava, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpis tekmovanja // list s tako objavo: pritrditi razpis na oglasno desko ♪
  10.      razpísati  in razpisáti -píšem dov., razpíšite (í á í) javno objaviti, da se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: razpisati mesto upravnika b) za prevzem določenega dela: razpisati gradbena dela / razpisati štipendije / razpisati natečaj // javno objaviti, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisati šahovsko prvenstvo za posameznike; razpisati volitve / razpisati sejo, zbor sklicati ● razpisati nagrado za najboljšo radijsko igro javno objaviti, da bo najboljša radijska igra nagrajena ◊ jur. razpisati obravnavo; razpisati posojilo javno pozvati organizacije, posameznike k dajanju posojila razpísati se in razpisáti se nav. ekspr. veliko napisati: v svojem zadnjem pismu se je razpisal; razpisal se je o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisati razpísan -a -o: prijaviti se na razpisani natečaj; potegovati se za razpisana dela in naloge ∙ na njegovo glavo je razpisana nagrada kdor bo omogočil, da bo iskani aretiran, bo dobil nagrado ♪
  11.      razpisováti  -újem nedov. (á ȗ) javno objavljati, da se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: razpisovati nova, prosta delovna mesta b) za prevzem določenega dela: razpisovati gradbena dela / razpisovati štipendije // javno objavljati, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisovati tekmovanja; razpisovati volitve razpisováti se nav. ekspr. veliko pisati: v knjigi se avtor razpisuje o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisovati ♪
  12.      razplêsti  -plêtem dov., razplêtel in razplétel razplêtla, stil. razplèl razplêla (é) 1. narediti, da kaj ni več spleteno: razplesti lase / razplesti kito, venček 2. narediti, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo je razpletlo korenine; korenine so se razpletle na vse strani 3. lit. postopno končati dogajanje: avtor razplete zgodbo v romanu / zaplesti in razplesti dramsko dogajanje ● ekspr. razplesti kako misel razviti; ekspr. razplesti uganko rešiti, razrešiti razplêsti se ekspr. iziti se, končati se: vsi so čakali, kako se bo stvar razpletla; vse se je srečno razpletlo // postati jasen, razjasniti se: položaj se je končno razpletel ● ekspr. ob tem dogodku se je razpletla anekdota je nastala, se je razširila; ekspr. po večerji se je razpletel pogovor začeli so govoriti, se pogovarjati razpletèn -êna -o: razpleteni lasje; korenine so razpletene globoko v tleh; žile so razpletene po telesu ♪
  13.      razplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj ni več spleteno: razpletati lase; stala je pred ogledalom in se razpletala / razpletati kite, vence 2. delati, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo razpleta korenine; korenine se razpletajo globoko v tleh / v jetrih se razpletajo žile 3. lit. postopno končevati dogajanje: avtor zapleta in razpleta dramatične situacije 4. ekspr. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi: začel je razpletati zgodbo, ki so jo že vsi poznali / razpletati pogovor o čem govoriti, pogovarjati se ● ekspr. začel je razpletati svoje misli razvijati; ekspr. v glavi je začel razpletati načrt delati, snovati; ekspr. razpletati uganko reševati, razreševati razplétati se ekspr. potekati, razvijati se: razmišljala je, kako se bo stvar dalje razpletala; vse se razpleta po načrtu // postajati jasen, jasniti se: položaj se je začel razpletati ● ekspr. niti so se začele razpletati potek dogodka je postajal jasen, znan; ekspr. o tem se razpletajo čudne zgodbe nastajajo, se širijo ♪
  14.      razplòd  -óda m (ȍ ọ́) knjiž. razmnoževanje: preprečiti prehiter razplod kake živali; sposobnost za razplod ♪
  15.      razplojeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. razmnoževalen: razplojevalna sposobnost ♪
  16.      razpóčiti se  -im se dov. (ọ́ ọ̑) 1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala 2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil ● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne razpóčen -a -o: razpočen plod; razpočena krogla ♪
  17.      razpodíti  -ím dov., razpódil (ȋ í) nav. ekspr. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: razpoditi gručo radovednežev; razpoditi kokoši // narediti, da česa ni več: veter razpodi megle / vino je razpodilo žalostne misli ♪
  18.      razpóka  -e ž (ọ̑) kar nastane na mestu, kjer se snov zaradi sile, pritiska prelomi, ni več strnjena: razpoka nastane, se širi, se veča; zadelati razpoko; ledeniške, skalne razpoke; navpična, prečna, vzdolžna razpoka; prelomna razpoka; razpoke v lesu, zidu; dolžina, globina razpoke; pren., ekspr. med sosedi, ki so prej živeli v slogi, je zazijala globoka razpoka ♦ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur ♪
  19.      razpókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) dobiti razpoke, špranje: deska, kamen, led razpoka; ob potresu so zidovi razpokali; koža razpoka zaradi vetra; prečno razpokati razpókan -a -o: razpokan les, zid; razpokana skala; razpokana drevesna skorja; razpokane ustnice; lubje je razpokano ♪
  20.      razpolóven  -vna -o prid. (ọ̑) kem., navadno v zvezi razpolovni čas, razpolovna doba čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi ♪
  21.      razpolovíti  -ím dov., razpolóvil (ȋ í) razdeliti na dva enaka dela: razpoloviti jabolko, kredo, zaklano žival; sadeži se razpolovijo / razpoloviti kako časovno obdobje ∙ vihar je razpolovil ladjo razbil (na dva dela); zastar. ljudje so se razpolovili na dve stranki razdelili razpolovljèn -êna -o: razpolovljeni sadeži ∙ knjiž. razpolovljena osebnost razdvojena, razklana ♪
  22.      razpoložênje  -a s (é) navadno s prilastkom 1. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: prevzelo ga je prijetno razpoloženje; zna obvladati svoje razpoloženje; povzročiti, vzbuditi slabo razpoloženje; dobro, veselo, ekspr. sončno razpoloženje; nestalno, spremenljivo razpoloženje; trenutno razpoloženje / pokvariti komu razpoloženje dobro razpoloženje / biti v dobrem razpoloženju / duševno razpoloženje // kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini: otožno razpoloženje pesmi / pri slikanju imeti smisel za razpoloženje; ekspr. v filmu je prikazana cela lestvica razpoloženj 2. kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah vlada novoletno, pustno razpoloženje; v dvorani je svečano razpoloženje / avtor je skušal v romanu prikazati razpoloženje tistega časa // kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: gostiteljica je ustvarila domačnostno razpoloženje / delovno razpoloženje v kolektivu 3. publ. usmerjenost, naravnanost: ni skrival svojega revolucionarnega razpoloženja; protidemokratično razpoloženje ● ekspr. prijateljsko razpoloženje do soseda naklonjenost ♪
  23.      razpoložíti  -ím dov., razpolóžil (ȋ í) 1. knjiž. spraviti v dobro razpoloženje, v dobro voljo: trudili so se, da bi ga razpoložili; bil je slabe volje, nič ga ni moglo razpoložiti / to ga je dobro razpoložilo 2. star. razložiti, razpostaviti: odprla je kovček in razpoložila stvari po mizi razpoložíti se star. udobno, sproščeno leči: utrujen popotnik se je razpoložil po klopi razpoložèn -êna -o navadno s prislovnim določilom 1. ki je v takem duševnem stanju, kot ga nakazuje določilo: veselo razpoloženi ljudje; biti dobro, neugodno, slabo razpoložen / zbudil se je razpoložen dobro razpoložen, dobre volje // v danem času pripravljen, sposoben za kaj: na predstavi igralec ni bil razpoložen / biti razpoložen za delo, igro 2. publ. usmerjen, naravnan: antifašistično razpoloženi ljudje; biti revolucionarno razpoložen ● ekspr. do soseda je prijateljsko razpoložen mu je naklonjen ♪
  24.      razpoložljív  -a -o prid. (ȋ í) s katerim se razpolaga: dobro izkoristiti razpoložljivi prostor / prebral je vse razpoložljive knjige; zbrati večino razpoložljivega gradiva / podatki o razpoložljivih sredstvih ♦ jur. razpoložljivi del zapuščine del zapuščine, ki ni pridržan nujnim dedičem ♪
  25.      razpòr  -ôra m (ȍ ó) 1. redko razporek: razpor pri krilu / razpor v zavesi / skozi razpor v oblakih je posijalo sonce 2. knjiž. neskladje, nasprotje: razpor med njima se poglablja; med očetom in sinom je prišlo do popolnega razpora / razpor med čustvenim in razumskim dojemanjem sveta ● star. razpori med sosedi spori, prepiri ♪

   23.019 23.044 23.069 23.094 23.119 23.144 23.169 23.194 23.219 23.244  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA