Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (23.019-23.043)


  1.      razkréhniti  -em tudi razkrêhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) nav. ekspr. razklati, preklati: razkrehniti palico; potres je razkrehnil zid; podboj se je razkrehnil / razkrehniti se na dvoje ● ekspr. zver je razkrehnila gobec odprla, razprla; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkrehneš sploh ne razkréhniti se tudi razkrêhniti se poškodovati si sklep v kolku ali kolenu zaradi prevelikega razmika nog: junček, ki se je razkrehnil na ledu, je poginil ♪
  2.      razkŕhniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) star. razbiti se, zdrobiti se: kozarec je padel na tla in se razkrhnil ♪
  3.      razkríliti  -im dov. (í ȋ) knjiž. razprostreti, razširiti: ptica je razkrilila peruti / razkrilila je roke in ga objela razkríljen -a -o: razkriljene roke ♪
  4.      razkrínkati  -am dov. (ȋ) sneti krinko: razkrinkati pustno šemo; maškare so se razkrinkale // ekspr. narediti, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: na sestanku so ga razkrinkali; z govorjenjem se je sam razkrinkal / razkrinkati imperialistično politiko / članek je razkrinkal nepoštenost nekaterih sodelavcev razkril; razkrinkati zaroto odkriti; policija je končno razkrinkala nevarnega zločinca našla, odkrila razkrínkan -a -o: razkrinkan goljuf; razkrinkani sovražni načrti ♪
  5.      razkrinkávati  -am nedov. (ȃ) snemati krinke: razkrinkavati maškare; drug za drugim so se razkrinkavali // ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkavati nasprotnike / razkrinkavati sovražne načrte ♪
  6.      razkrinkoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor dela, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: dramatik je duhovit razkrinkovalec malomeščanstva / razkrinkovalec pristranske kritike ♪
  7.      razkrinkoválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. s katerim se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkovalne listine ♪
  8.      razkrinkováti  -újem nedov. (á ȗ) snemati krinke: razkrinkovati pustne šeme // ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkovati nasprotnike / pisec v delu razkrinkuje fašistično politiko razkrinkujóč -a -e: zameril se jim je, razkrinkujoč njihove namene ♪
  9.      razkríti  -kríjem dov., razkrìl tudi razkríl (í ȋ) 1. odstraniti s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: razkriti gredo / razkriti glavo odstraniti pokrivalo z nje; razkriti spečega otroka odstraniti odejo z njega; med spanjem se je razkril // s strehe odstraniti kritino: vihar je razkril streho 2. nav. ekspr. z odstranitvijo česa narediti kaj vidno: megla se je izgubila in razkrila hiše / smeh ji je razkril bele zobe 3. narediti znano kaj prikritega, skrivnega: razkril je njeno nepoštenost; razkriti tatvino / storilca še niso razkrili našli, odkrili // narediti znano sploh: mikroskop je razkril zgradbo živčnega vlakna / v svojem delu je razkril znamenitosti tega kraja / razkriti resnico 4. narediti, da kaj izve kdo drug: razkrila mu je svoje misli, načrte; razkriti komu skrivnost; razkril ji je svojo ljubezen izpovedal; razkriti komu svoje želje povedati ∙ ekspr. razkriti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. nikomur se ni razkrila izpovedala svojih čustev, misli razkríti se ekspr. postati viden, pokazati se: zjasnilo se je in razkrila se nam je vsa lepota pokrajine razkrít -a -o: razkrita skrivnost; streha je že razkrita ♪
  10.      razkrívanje  -a s (í) glagolnik od razkrivati: razkrivanje grede / razkrivanje napak sodobne družbe / razkrivanje lastnih čustev ♪
  11.      razkrívati  -am nedov. (í) 1. odstranjevati s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: razkrivati grede / pokrivati in razkrivati otroka; med spanjem se razkriva // s strehe odstranjevati kritino: razkrivati streho 2. nav. ekspr. z odstranitvijo česa delati kaj vidno: prekratko krilo ji razkriva noge 3. delati znano kaj prikritega, skrivnega: razkrivati prave cilje vojne; razkrivati nepoštenost ljudi // delati znano sploh: razkrivati učencem lepote domače poezije 4. delati, da kaj izve kdo drug: razkrivati komu svoje misli, načrte; razkrivati skrivnosti 5. biti zunanji izraz, znamenje česa: pisateljevo pripovedovanje razkriva dobro poznavanje zgodovine razkrívati se 1. redko odkrivati se: ljudje so vstopali in se razkrivali 2. ekspr. postajati viden, kazati se: pred izletniki so se začeli razkrivati vrhovi gor ♪
  12.      razkròj  -ôja m (ȍ ó) glagolnik od razkrojiti: pospeševati, povzročiti razkroj kake snovi; hiter, počasen razkroj; razkroj gnoja; razkroj hranilnih snovi v telesu; produkti razkroja / razkroj beljakovin; razkroj škroba v sladkor / začel se je razkroj sovražne vojske; zaradi nesoglasij je prišlo do razkroja stranke / moralni, politični, socialni razkroj / biti v razkroju ♪
  13.      razkrojênost  -i ž (é) stanje razkrojenega: razkrojenost snovi, trupla / knjiž. razkrojenost organizacije / politična razkrojenost neenotnost ∙ knjiž., redko notranja razkrojenost sodobnega človeka razdvojenost, razklanost ♪
  14.      razkrojeválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od razkrojevalec: bakterije so razkrojevalke organskih snovi / razkrojevalka dobrih medčloveških odnosov ♪
  15.      razkropíti  -ím dov., razkrópil (ȋ í) narediti, povzročiti, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: jastreb razkropi kokoši; množica se je razkropila; razkropiti se na vse strani / ekspr. otroci so se razkropili po vsem svetu se razšli, se razselili // ekspr. narediti, da česa ni več: veter je razkropil oblake; meglice so se razkropile / razkropiti dvome razkropljèn -êna -o: razkropljena čreda; razkropljene ovce; po svetu razkropljeni rojaki ♪
  16.      razkuríti  in razkúriti -im dov. (ȋ ú) 1. močno razgreti: razkuriti peč 2. ekspr. razvneti, razgibati: glasba je razkurila plesalce // zelo razjeziti, razdražiti: kdo te je tako razkuril; ob njegovih besedah se je še bolj razkuril razkúrjen -a -o: kaj si tako razkurjen; razkurjena peč ♪
  17.      razkuževánje  -a s (ȃ) glagolnik od razkuževati: razkuževanje obleke, rok; sredstvo za razkuževanje ♪
  18.      razkuževáti  -újem nedov. (á ȗ) uničevati kužne klice: razkuževati obleko, roke, vodo; razkuževati z arniko ♪
  19.      razkúžiti  -im dov. (ú ȗ) uničiti kužne klice: razkužiti obleko, roke, vodo; razkužiti rano; razkužiti sobo; razkužiti z alkoholom razkúžen -a -o: razkuženi predmeti ♪
  20.      razlagálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od razlagalec: razlagalka poezije ♪
  21.      razlágati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da pride kaj na več mest: razlagati knjige po policah 2. dajati, spravljati kaj s kakega vozila, živali: razlagati blago, tovor / razlagati voz 3. delati, da postane komu kaj jasno, razumljivo: razlagati komu nejasna vprašanja; počasi, podrobno razlagati // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razlagati komu svoje načrte; razlagal jim je, kaj se je zgodilo / čisto drugačni so od nas, je razlagal // ped. podajati učno snov: učitelj je najprej izpraševal, potem pa je začel razlagati; dobro razlagati / razlagati učno snov 4. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: razlagati naravne pojave; tega si ni znal razlagati 5. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razlagati predpise, zakone / publ. te probleme napačno razlaga gleda nanje, jih pojmuje 6. podajati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razlagati; razlagati in definirati / razlagati besede v slovarju razlagajóč -a -e: stopal je ob njem, razlagajoč mu svoje načrte; razlagajoč novo učno snov ♪
  22.      razlégati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) navadno s prislovnim določilom 1. razširjajoč se postajati slišen: ob napadu so se razlegali bojni kriki; petje se je razlegalo daleč naokoli; iz hiše se je razlegalo vpitje; zvonjenje se je razlegalo po dolini; brezoseb. zavpil je, da se je razlegalo po hiši; pren., knjiž. pesnikov glas se je razlegal po vsej domovini 2. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: po zemlji se je razlegal mir / grenkoba se mu je razlegala po obrazu ♪
  23.      razlékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) redko razprostreti, razširiti: stopila je iz hiše in razleknila roke razlékniti se zlekniti se: udobno se je razleknil po travi ♪
  24.      razlésti se  -lézem se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z lezenjem prenehati biti skupaj, na enem mestu: mravlje so se razlezle / razlesti se na vse strani // z lezenjem priti na večjo površino, na več mest: gosenice so se razlezle po njivi / vojaki so se previdno razlezli po grapah; pren. po nebu so se razlezli temni oblaki 2. počasi tekoč, polzeč se razširiti po površini: polita barva se razleze po papirju; raztopljeno maslo se razleze po ponvi / premehko testo se med peko razleze / madež se je razlezel po vsej steni // nav. ekspr. razširiti se sploh: prijetna toplota se razleze po sobi / utrujenost se mu je razlezla po telesu / po hiši se je razlezel prijeten vonj ● pog. blago se je razlezlo je postalo tanjše, se je na več mestih raztrgalo; ekspr. lica so se mu razlezla od zadovoljstva poteze na obrazu so pokazale, da je zadovoljen; ekspr. obraz se mu je razlezel v nasmeh nasmehnil se je; ekspr. staro zidovje se je sčasoma čisto razlezlo je razpadlo; pog. od preobilne hrane se je kar razlezel je postal zelo debel razlézel -zla -o: razlezlo testo razlézen -a -o: dežne kaplje, razlezene po steklu; megla, razlezena po dolini ♪
  25.      razletávati se  -am se nedov. (ȃ) 1. odletavati na več strani: ob strelih pušk so se ptice razletavale 2. hitro, sunkovito razpadati na dele, kose: kozarci so padali na tla in se razletavali / za njimi so se razletavale granate razletavajóč se -a -e: razletavajoče se bombe ♪

   22.894 22.919 22.944 22.969 22.994 23.019 23.044 23.069 23.094 23.119  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA