Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (22.369-22.393)



  1.      prótiduhóvski  -a -o prid. (ọ̑-ọ́) star. protiduhovniški: protiduhovsko izobraženstvo
  2.      prótifašístka  -e ž (ọ̑-) ženska oblika od protifašist: aktivna protifašistka
  3.      prótiigrálka  -e [k] ž (ọ̑-) ženska oblika od protiigralec: imela je vlogo protiigralke
  4.      prótiletálski  -a -o prid. (ọ̑-) voj. ki je, se uporablja proti letalom: protiletalsko topništvo / protiletalska obramba, zaščita / protiletalsko zaklonišče
  5.      prótiljúdski  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti ljudstvu, ljudski oblasti: protiljudsko delovanje / slabš. protiljudski elementi
  6.      prótioklépen  -pna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) voj. ki je, se uporablja proti oklepnim vozilom: protioklepno orožje / protioklepna brigada / protioklepna obramba
  7.      prótipostávljanje  -a s (ọ̑-á) knjiž. postavljanje česa proti čemu drugemu: protipostavljanje objektivne stvarnosti človeški subjektiviteti
  8.      prótipotéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) šah. poteza kot odgovor na nasprotnikovo potezo; nasprotna poteza: s protipotezo je dobil kmeta
  9.      prótipráven  -vna -o prid. (ọ̑-ā) ki je v nasprotju s pravom: protipravna prisvojitev zemljišča; protipravno dejanje prótiprávno prisl.: protipravno pridobljeno premoženje
  10.      prótiprêdlog  -óga m (ọ̑ọ̑-ọ́) publ. predlog, ki nasprotuje določenemu predlogu; nasprotni predlog: skupina je objavila svoje protipredloge
  11.      prótirakéten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) voj. ki je, se uporablja proti raketam: protiraketni izstrelki / protiraketna obramba
  12.      prótireformácija  -e ž (ọ̑-á) zgod. delovanje katoliške cerkve v 16. in 17. stoletju proti reformaciji, protestantizmu: slovenska protireformacija // doba tega delovanja: v protireformaciji je izhajanje knjig na Slovenskem zelo upadlo
  13.      prótirevolucionár  -ja m (ọ̑-á) kdor nasprotuje revoluciji ali sodeluje v gibanju proti njej: oboroženi oddelki protirevolucionarjev
  14.      protislóvje  -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje ◊ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
  15.      prótisónčen  -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki varuje pred sončno svetlobo: protisončni zaslon / redko protisončna očala sončna očala
  16.      prótistáva  -e ž (ọ̑-) knjiž. postavitev česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: protistava elementov v umetnosti
  17.      prótitánkovec  -vca m (ọ̑-) žarg., voj. protitankovski top: s protitankovcem obstreljevati napadajoče tanke
  18.      protitéžje  -a s (ẹ̑) knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado: zakonodajna, izvršna in sodna oblast skrbijo za ravnotežje in protitežje / to dvoje si je v protitežju
  19.      prótitláčen  -čna -o prid. (ọ̑-) strojn. nanašajoč se na tlak, dobljen pri izkoriščanju razlike med začetnim in končnim tlakom, ki je višji od zračnega: protitlačno delovanje stroja / protitlačna (parna) turbina
  20.      prótiustáven  -vna -o prid. (ọ̑-á) jur. ki je v nasprotju z ustavo: protiustavna odločba / biti obsojen zaradi protiustavne dejavnosti
  21.      prótiutéž  -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑) 1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna ♦ teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil 2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom
  22.      protivések  -ska m (ẹ̑) star. protiutež: novi časopis naj bi bil protivesek obema sedanjima
  23.      protívnik  -a m () star. nasprotnik: protivnika sta se pobotala / protivniki novih idej / protivnik spet naskakuje obzidje sovražnik
  24.      prótivrédnost  -i ž (ọ̑-ẹ́) ekon. vrednost, s katero se povrne določena vrednost: dobiti protivrednost v blagu / blagovna, denarna protivrednost
  25.      prótizráčen  -čna -o prid. (ọ̑ọ̑-ā) voj. ki je, se uporablja proti napadu iz zraka: protizračno orožje / raketne enote protizračne obrambe

   22.244 22.269 22.294 22.319 22.344 22.369 22.394 22.419 22.444 22.469  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA