Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (21.244-21.268)


  1.      preslégan  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko obrabljen, natrgan: oblekel si je stare, preslegane hlače; preslegana preproga ♪
  2.      preslégast  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. obrabljen, natrgan: preslegast suknjič; starinska postelja je bila pokrita s preslegastim pregrinjalom 2. ki ima gola, neporasla mesta: preslegast travnik ♪
  3.      preslepíti  -ím dov., preslépi; preslépil (ȋ í) 1. ekspr. prevarati, ukaniti: dal se je preslepiti; spoznal je, da so ga preslepili; preslepiti sovražnika; preslepil je svoje zasledovalce in ušel; preslepiti koga s prijaznimi besedami / to govorjenje je tudi njega preslepilo / preslepiti svojo voljo 2. slabš. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: menda jo je že čisto preslepil s svojim sladkim govorjenjem / vsi poznate njeno zvestobo, noben fant je ne preslepi ● star. sovraštvo me je preslepilo in planil sem nanj vzelo razsodnost, presojo preslepljèn -êna -o: biti usodno preslepljen ♪
  4.      preslépljati  -am nedov. (ẹ́) 1. ekspr. večkrat prevarati, ukaniti: na vse načine je preslepljal sovražnika 2. slabš. pridobivati si ljubezensko naklonjenost koga: tako zapeljuje in presleplja moške ♪
  5.      preslíkati  -am dov. (ȋ) 1. na novo poslikati, popleskati, navadno drugače: preslikati sobo // um. čez obstoječo barvno plast nanesti novo barvo: preslikati oltarno podobo 2. narediti sliko slike, fotografije: izposodil si je fotografijo, da bi jo preslikal / preslikati pokrajino 3. mat. narediti sliko originala, na kateri si elementi originala in elementi slike ustrezajo po istem pravilu: funkcija preslika prvo množico v drugo preslíkan -a -o: preslikana oljna slika ♪
  6.      preslikávanje  -a s (ȃ) glagolnik od preslikavati: preslikavanje sobe / preslikavanja so precej spremenila prvotno lepoto slike / zaradi pogostega preslikavanja so postali poltoni in sence neizraziti ♪
  7.      preslikávati  -am nedov. (ȃ) 1. na novo poslikavati, pleskati, navadno drugače: preslikavati sobo // um. čez obstoječo barvno plast nanašati novo barvo: preslikavati oljne slike 2. delati sliko slike, fotografije: preslikavati pokrajino s fotografije 3. mat. delati sliko originala, na kateri si elementi originala in elementi slike ustrezajo po istem pravilu: preslikavati iz ene množice v drugo ♪
  8.      preslikováti  -újem nedov. (á ȗ) preslikavati: preslikovati sobo / slike je umetnik vedno znova preslikoval in spreminjal ♪
  9.      preslíniti  -im dov. (í ȋ) prepojiti s slino: dobro prežvečiti in presliniti hrano ♪
  10.      presméšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. preveč smešen: prizor je postal presmešen; prestara in presmešna obleka / presmešen je, da bi ga jemali resno 2. ekspr. zelo smešen: nastopili so presmešni klovni; zapeti presmešno pesem presméšno prisl.: presmešno poskakovati po eni nogi / v povedni rabi vse to je presmešno ♪
  11.      presnávljanje  -a s (á) 1. glagolnik od presnavljati: presnavljanje hranilnih snovi / družbeno presnavljanje; presnavljanje kulturnega življenja 2. biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: uravnavati presnavljanje; nenormalno presnavljanje; nepravilnosti v presnavljanju ♪
  12.      presnávljati  -am nedov. (á) 1. biol. opravljati biokemične procese, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: rastline presnavljajo; nekatere živali hitro presnavljajo; človek ta živila težko prebavlja in presnavlja / jetra presnavljajo beljakovine, maščobe in sladkor / presnavljati sladkor v alkohol 2. knjiž. spreminjati, predrugačevati: presnavljati svet, življenje; bolečina jo je notranje presnavljala presnavljajóč -a -e: presnavljajoče rastline; presnavljajoče se življenje ♪
  13.      presnét  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki izraža a) nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ali se ta presneti fant še ni vrnil / pusti to presneto reč pri miru; presneta veselica, koliko sem zapravil / kot psovka presneta neroda, kaj si spet razbil b) občudovanje: presneto dekle, le kdaj je postalo tako čedno // v medmetni rabi, v zvezi presneta reč, stvar izraža zaskrbljenost, nejevoljo: ti presneta reč, kako bi neki prišel tja; presneta stvar, spet se me loteva prehlad / presneta reč, teh ljudi pa tudi ni nikoli doma presnéto prisl. 1. zelo, hudo: presneto smo se namučili; on ti bo lahko še presneto škodoval; to so bili presneto hudi časi; presneto slabo mu gre / elipt. presneto je ljudi, saj bodo še dvorano podrli 2. v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: presneto, saj me je sram, če na to pomislim; to so bili lepi dnevi, presneto; pretepel ga bom, presneto, da ga bom; denar sem položil na mizo, presneto da b) nejevoljo, nestrpnost: presneto, kdo bo pa imel denar, če ne on; presneto, to je pa že preveč; kaj čakaš, presneto c) začudenje, navdušenje: presneto, dosti si dobil; to je pa lepo, presneto / star. presneto nazaj, kdaj si tako zrasla č) pritrjevanje: kako se je shladilo, ali ne? Presneto da ♪
  14.      presnóva  -e ž (ọ̑) biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: uravnavati, usmerjati presnovo; nenormalna presnova; nepravilnosti v presnovi ∙ knjiž., redko presnova društva preoblikovanje, preureditev; knjiž., redko presnova v gospodarstvu reforma ♦ biol., kem. presnova beljakovin; med. osnovna presnova ♪
  15.      presnováti  -snújem dov., presnovál (á ú) knjiž., redko preoblikovati, preurediti: presnovati pravila, predpise ∙ knjiž. presnoval se je v upornika postal je upornik ♪
  16.      presnovíti  -ím tudi presnóviti -im dov., presnóvil (ȋ í; ọ̄ ọ̑) 1. biol. opraviti biokemične procese, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: presnoviti hrano 2. knjiž. spremeniti, predrugačiti: rad bi presnovil svet; presnoviti življenje presnovljèn -êna -o tudi presnóvljen -a -o: presnovljene sestavine živil; presnovljeno delovanje društva ♪
  17.      presodíti  in presóditi -im dov., presójen (ȋ ọ́) 1. s podrobno raziskavo podatkov, dejstev priti do kake ugotovitve: sodniki so presodili, da je oškodoval podjetje; trezno moram presoditi, kaj naj ukrenem // s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznati resnično vrednost česa: presoditi dogodek, položaj; presoditi dokaze / knjiž. presoditi pravilnost listine // ugotoviti: ozrl se je v nebo, da bi presodil čas; po glasu sem presodil, da je on 2. knjiž. oceniti: profesorja je presodil za dobrega človeka; presoditi koga na oko / slabo je presodil oddaljenost predmeta ♪
  18.      presója  -e ž (ọ̑) 1. glagolnik od presoditi: to prepuščam njemu v presojo; čustvo je zmagalo nad trezno presojo; ni bil več sposoben mirne presoje / narediti kaj po lastni presoji / presoja dokazov, položaja 2. knjiž. ocenitev: nepristranska presoja; presoja literarnega dela; presoja otrokovega zdravstvenega stanja / slišal sem tvojo presojo ∙ knjiž. ni izgubil presoje razsodnosti; knjiž. gledališke presoje ocene ♪
  19.      presójati  -am nedov. (ọ́) 1. s podrobno raziskavo podatkov, dejstev prihajati do kake ugotovitve: sam boš moral presojati, kaj je pravilno in kaj narobe; hladno presojati kaj; zna samostojno presojati; presojal je temeljito // s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznavati resnično vrednost česa: presojati dogodke, dokaze; pravilno presojati položaj / presojati pritožbe / knjiž. presojati skladnost listine z zakoni ∙ znamenja, po katerih se presojajo tla ugotavljajo 2. knjiž. ocenjevati: prizanesljivo je presojal njegove besede; mladeniči so ogledovali in presojali dekleta; način presojanja živine / presojati literarna dela presojajóč -a -e: presojajoče oči; prisl.: presojajoče gledati presójan -a -o: presojani predmet ♪
  20.      presójen  -jna -o prid. (ọ̄) ki deloma prepušča svetlobo; prosojen: presojen papir; dolge presojne zavese / imeti presojen obraz; bolnikove presojne roke ♪
  21.      presojeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na presojanje: presojevalno obravnavanje česa / star. presojevalna komisija ocenjevalna komisija ♪
  22.      presojeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od presojevalec: bila je dobra presojevalka značajev ♪
  23.      presojeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. presojati: sam boš moral presojevati, kaj je prav in kaj narobe / presojevati kako dejanje 2. knjiž. ocenjevati: presojevati pevce / presojevati literarna dela presojeván -a -o: presojevano delo ♪
  24.      presolíti  -ím dov., presólil (ȋ í) 1. prepojiti s soljo: meso je treba dobro presoliti 2. preveč osoliti: nima občutka za slanost, jedi največkrat presoli presoljèn -êna -o: presoljena juha ♪
  25.      presónčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) narediti, da sončni žarki razmeroma močno učinkujejo na kaj: presončiti obleko, posteljnino, stanovanje; ob morju se je dobro presončil presónčen -a -o: zdravo presončeno telo ♪

   21.119 21.144 21.169 21.194 21.219 21.244 21.269 21.294 21.319 21.344  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA