Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (20.544-20.568)


  1.      predaváteljica  -e ž (ȃ) ženska oblika od predavatelj: predavateljica je seznanila poslušalce z modernim urejanjem stanovanja; pozdraviti predavateljico ♪
  2.      predávati  -am nedov. (ȃ) 1. govorno podajati vsebinsko zaokroženo strokovno snov: začeti predavati ob napovedanem času; predavati o vesoljskih poletih; predavati po radiu, v društvu; predava zelo glasno; zanimivo, zgoščeno predavati // poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi na višji ali visoki šoli: ta semester bo profesor predaval o moderni; predava dvakrat na teden / pog.: predava literarno zgodovino je visokošolski predavatelj za literarno zgodovino; predava na univerzi je univerzitetni predavatelj 2. ekspr. govoriti, razpravljati o čem, zlasti gostobesedno: pri kozarcu vina je rad začel predavati; kaj pa predavaš, naj še drugi kaj povejo ◊ ped. podajati učno snov brez sodelovanja učencev ♪
  3.      predáven  -vna -o prid. (á) knjiž., ekspr. daven: to se je zgodilo pred predavnimi časi; predavne obljube ♪
  4.      prèdčlovéški  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) knjiž. ki je bil, obstajal pred razvojem človeka: predčloveški živalski predniki / predčloveške dobe ♪
  5.      predčútje  -a s (ȗ) zastar. slutnja: obšlo ga je čudno predčutje; predčutje velike nesreče ♪
  6.      prèddélavka  -e ž (ȅ-ẹ́) ženska oblika od preddelavec: majhno število preddelavk ♪
  7.      prèddélo  -a s (ȅ-ẹ́) predhodno delo: za izčrpnejši oris dobe manjkajo preddela; opraviti geodetska preddela za izdelavo urbanističnega načrta ♪
  8.      prèddržáven  -vna -o prid. (ȅ-á) ki je bil, obstajal pred nastankom države: preddržavna družba / preddržavno stanje ♪
  9.      preddvérje  -a s (ẹ̑) 1. navadno pokrit prostor pred glavnim vhodom poslopja: preddverje cerkve; hiša s preddverjem / tempelj ima preddverje na šestih stebrih ∙ knjiž. preddverje Križank zaprto dvorišče 2. večji prehoden prostor v poslopju za čakanje, začasno zadrževanje gostov, obiskovalcev: v preddverju je bila mizica z vpisno knjigo; sprejel ga je v preddverju; pren., knjiž. ta pesnik je že stopil v preddverje poezije ♪
  10.      predebatírati  -am dov. (ȋ) izmenjati mnenja, navadno v razgovoru: predebatirati je bilo treba več problemov / ekspr. predebatirali so doživetja preteklega dne pogovorili so se o njih ♪
  11.      predél  -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. ozemlje z določenimi značilnostmi: živeti v arktičnih predelih; skalnati gorski predeli; obalni predel; stepski predeli Azije / kmečki predeli kraji; praznovanje novega leta v raznih predelih sveta krajih, delih / načrt o brezatomskem predelu brezatomski coni // del mesta, kraja s posebnimi značilnostmi: blokirati vse pomembne mestne predele / stare hiše v trnovskem predelu Ljubljane // publ. del, odsek: težji predeli ledenika; okusna urejenost nekaterih predelov stavbe 2. star. predelek, pregradek: ogledovati si živali v predelu / sedela je na stolu v predelu za priče / predel v vlaku oddelek / stati za steklenim predelom pregrado 3. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti: gleženjski, ledveni predel / slušni predel možganov ♪
  12.      predélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti iz česa izdelek, izdelke: večino grozdja predelamo; predelati dva milijona ton nafte letno; predelati grodelj v jeklo; predelati mleko v maslo in sir / kvasnice predelajo sladkor v alkohol spremenijo // v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: predelati plašč v suknjič; predelati posteljo v kavč, skladišče v stanovanje 2. narediti, da ima kaj a) drugačne lastnosti, značilnosti: čebele mano predelajo; pripraviti zemljo v jeseni, da jo mraz dobro predela; pripravljeno solato pustimo stati, da se predela / predelati v sebi doživetja ∙ ekspr. ostal je, kakršen je bil, ni se dal predelati nazorsko, miselno spremeniti b) drugačno obliko, uporabnost: dati predelati stare obleke; moderno predelati pohištvo / predelati žimnice narediti iz starih nove, obnoviti jih / predelati knjigo, načrt; pesem je večkrat predelal 3. načrtno se seznaniti z določeno vsebino: predelati slovnico; za izpit mora predelati še dosti snovi / predelati knjigo preštudirati ◊ obrt. predelati testo že oblikovanemu, a deformiranemu testu dati prvotno obliko; šol. predelati učno snov razložiti in utrditi jo predélan -a -o: predelan plašč; objektivno predelani prizori iz življenja ♪
  13.      predeláva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od predelati ali predelovati: predelava kovin, lesa, nafte; predelava grozdja v vino; surovine za predelavo; odpadki pri predelavi sadja / neprimerna predelava kmečkih hiš; predelava proge za hitrejši promet / miselna predelava tega, kar čutimo ♦ les. primarna predelava lesa mehansko oblikovanje lesa v polizdelke in tvoriva 2. predelano delo, besedilo: brati Senekovo predelavo grške tragedije ♪
  14.      predelikáten  -tna -o prid. (ȃ) preveč delikaten: tako vprašanje je zdaj še predelikatno / to je predelikatno blago za delovno obleko ♪
  15.      predelíti  -ím dov., predélil (ȋ í) s kako napravo ločiti a) prostor: predsobo so predelili z lesenimi stenami; predeliti sobo v prostor za prebivanje in spanje; predeliti po sredi / predeliti škatlo, torbo b) koga, kaj v prostoru: predeliti krompir in korenje z desko ● nar. predeliti korenine okrasnega grmičevja razdeliti; nar. členek se je prelomil in veriga se je predelila pretrgala predeljèn -êna -o: z zarezo predeljena mandljeva koščica; predeljena soba ♪
  16.      predeloválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predelovanje: predelovalni stroški / predelovalni postopek / predelovalni obrat; predelovalne naprave / predelovalna industrija ♪
  17.      predeloválnica  -e ž (ȃ) podjetje, obrat za predelovanje: predelovalnica mesa, sadja; predelovalnica za ribe ♪
  18.      predelováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati iz česa izdelek, izdelke: lan so predelovali doma; predelovati nafto; predelovati grozdje v vino 2. delati, da ima kaj a) drugačne lastnosti, značilnosti: ušice sladke sokove rastlin predelujejo b) drugačno obliko, uporabnost: predelovati stare obleke / predelovati pesmi 3. načrtno se seznanjati z določeno vsebino: predelovati poglavja iz novejše zgodovine ♪
  19.      préden  [dǝn] vez. (ẹ̑) v časovnih odvisnih stavkih 1. za izražanje dejanja, ki se zgodi po dejanju nadrednega stavka: preden je odšla, je zaprla okna; otroci se radi pogovarjajo, preden zaspijo / s prislovom: še preden se je zavedel, so ga obkolili; brati je znal, že preden je šel v šolo / preden prideš na trg, zavij na levo 2. z zanikanim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem: ne morem kupiti, preden ne dobim denarja ♪
  20.      prédenast  in predênast -a -o prid. (ẹ̑; é) knjiž. podoben predenu: predenasti lasje; predenasta brada ♪
  21.      prédenčast  in predênčast -a -o prid. (ẹ̑; ē) knjiž. podoben predenu: predenčasti lasje; predenčasta brada ♪
  22.      prédenica  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina brez listov in pravih korenin, z belimi ali rdečimi drobnimi cveti, Cuscuta: iztrebljati predenico / navadna ali evropska predenica ♪
  23.      prédeno  in predêno -a s (ẹ̑; é) knjiž. preja, zvita v več enako dolgih navojev: sušiti predena na drogu; kite so se ji razpustile in visele kakor predeno / predeno previti v klobčič / volno zviti v predeno; pren. misli so se mu zapletle v neurejeno predeno // ekspr. kar je temu podobno: okrog prsta ovija predeno brade / lasje so mu viseli v predenih ● knjiž. meša mu predeno preprečuje, ovira njegove načrte; prim. štrena ♪
  24.      prederóč  tudi prederòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ȍ ọ́) preveč deroč: prederoča in pregloboka reka ♪
  25.      predestinácija  -e ž (á) rel., po Kalvinu vnaprejšnja božja določitev človekovega zveličanja, pogubljenja: razpravljati o predestinaciji; pren. občutiti tragiko socialne predestinacije // nauk o tem: janzenistična predestinacija ♪

   20.419 20.444 20.469 20.494 20.519 20.544 20.569 20.594 20.619 20.644  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA