Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (1.926-1.950)


  1.      lenôben  -bna -o prid. (ó ō) 1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: postajati zaspan in lenoben; lenobna kobila / prevzela ga je lenobna omotica 2. nekoliko len: dobil je neumno in lenobno ženo / lenobna ravnodušnost / pospešiti lenobne korake / široka in lenobna reka / lenobno življenje nedejavno, brezdelno lenôbno prisl.: počasi in lenobno delati; lenobno se greti na soncu; lenobno se je napotil za čredo ♪
  2.      lenôbnež  -a m (ȏ) ekspr. lenoben, len človek ♪
  3.      lenôbnost  -i ž (ó) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: obšla ga je utrujenost in prijetna lenobnost; lenobnost in mrtvilo / kljub svoji lenobnosti je priskočil na pomoč lenobi ♪
  4.      lepobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: lepobeseden govornik / lepobeseden govor ♪
  5.      lepobesédje  -a s (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govornik pogosto zaide v lepobesedje ♪
  6.      lepobesédnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: zgovoren lepobesednik ♪
  7.      lepobesédnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govorniška lepobesednost ♪
  8.      lób  -a m (ọ̑) šport., pri igri z žogo udarec, met, da zleti žoga čez nasprotnega igralca ♪
  9.      lobánja  -e ž (á) 1. okostje glave: na vrhu hrbtenice je lobanja; kosti lobanje / človeška, pasja, ptičja lobanja ♦ antr. dolgoglava lobanja // del tega okostja, v katerem so možgani: pri padcu mu je počila lobanja; zgornja čeljustnica se tesno zraste z lobanjo 2. ekspr. glava: odločno je stresel z ozko lobanjo; njegova plešasta lobanja ♪
  10.      lobánjast  -a -o prid. (á) redko 1. podoben lobanji: lobanjasta gomila 2. pri katerem je lobanja zelo izrazita: ptiček z neporaslo, lobanjasto glavico ♪
  11.      lobánjski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lobanjo: lobanjske kosti ♦ anat. lobanjski svod zgornji, obokani del lobanje; (lobanjski) šiv; lobanjska votlina; lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline ♪
  12.      lóbati  -am dov. in nedov. (ọ̑) žarg., šport., pri igri z žogo udariti, vreči žogo, da zleti čez nasprotnega igralca: dobro zna lobati / lobati vratarja ♪
  13.      lobélija  -e ž (ẹ́) vrtn. nizka okrasna rastlina s številnimi modrimi, belimi ali rdečimi drobnimi cveti, Lobelia: vsejati lobelije ♪
  14.      lóbi  in lóbby -ja [lobi] m (ọ̑) publ. neformalna skupina ljudi, ki si prizadeva uveljaviti svoje politične interese: vpliv lobija / finančni, gospodarski lobi ♪
  15.      lobôda  -e ž (ó) bot. rastlina z različno oblikovanimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Atriplex: šopi kopriv in lobode ob poti / vrtna loboda kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis ♪
  16.      lobodíka  -e ž (í) bot. zimzelena grmičasta rastlina z listom podobnimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus: bodeča lobodika; širokolistna lobodika ♪
  17.      lobôdnica  -e ž (ȏ) nav. mn., bot. rastline z zelo drobnimi zelenkastimi ali rdečkastimi cveti, navadno s cvetnim vencem, Chenopodiaceae ♪
  18.      lokomobíla  -e ž (ȋ) strojn. pogonska naprava, ki obstoji iz parnega kotla in parnega batnega stroja na njem: to mlatilnico žene lokomobila; puhanje lokomobile / prevozna lokomobila ♪
  19.      lukobrán  -a m (ȃ) zid z nasipon, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: valovi se zaganjajo v lukobran ♪
  20.      mákrobiótika  -e ž (ȃ-ọ́) nauk o podaljševanju življenja ♪
  21.      malobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) redkobeseden: malobeseden človek; postal je malobeseden // knjiž., redko ki obsega malo besed: malobeseden odgovor ♪
  22.      malobesédnost  -i ž (ẹ̑) redkobesednost: njegovo malobesednost je bolj cenil kot zgovornost nekaterih drugih znancev / malobesednost odgovora ♪
  23.      malobrížen  -žna -o prid. (ȋ) star. ki kaže malo zanimanja, ravnodušen: pripovedovati malobrižnim ljudem; malobrižen do dela; malobrižen za življenje okrog sebe / hoditi z malobrižnim korakom malobrížno prisl.: malobrižno odgovoriti ♪
  24.      malobrížnost  -i ž (ȋ) star. lastnost, značilnost človeka, ki kaže malo zanimanja, ravnodušnost: malobrižnost do vsega / bolezen se je ponovila zaradi bolnikove malobrižnosti; z malobrižnostjo povzročiti nesrečo z malomarnostjo ♪
  25.      máloburžoázen  -zna -o [tudi -žua-] prid. (ȃ-ȃ) knjiž. drobnoburžoazen, malomeščanski: maloburžoazni sloji / maloburžoazni filistri ♪

   1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA