Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ob (1.851-1.875)
- klôbko -a tudi klobkò -à tudi klôpko -a tudi klopkò -à s (ó; ȍ ȁ) star. klobčič: klobko sukanca / rokavico je zmečkal v klobko / stisnil se je v klobko ♪
- klobučár -ja m (á) izdelovalec klobukov: klobučarji so razstavili kape in klobuke; klobučarji in klobučarke ♪
- klobučárka -e ž (á) izdelovalka klobukov: naročila je klobuk pri znani klobučarki ♪
- klobučárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na klobučarje ali klobučarstvo: ima klobučarski salon / klobučarska obrt ♪
- klobučárstvo -a s (ȃ) klobučarska obrt: pomen šivalnega stroja za šiviljstvo, krojaštvo, klobučarstvo / preživlja se s klobučarstvom z opravljanjem klobučarskega poklica ♪
- klobúčast -a -o prid. (ú) ekspr. podoben klobuku: klobučaste krošnje dreves ♪
- klobúček -čka m (ū) manjšalnica od klobuk: na glavo si je dala klobuček; ima črn klobuček / jurčki s sivimi klobučki ♪
- klobúčen -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na klobuk: klobučni krajci so se pobesili ◊ papir. klobučni papir tanek, na eni strani gladek ovojni papir ♪
- klobučevína -e ž (í) blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih, navadno volnenih vlaken ali zajčjih dlak: klobuk iz klobučevine / volnena klobučevina ♪
- klobučevínast -a -o prid. (í) ki je iz klobučevine: nosi klobučevinaste copate, škornje ♪
- klobučína -e ž (í) star. klobučevina: copate iz klobučine ♪
- klobučínast -a -o prid. (í) star. klobučevinast: klobučinast plašč ♪
- klobúčnica -e ž (ȗ) škatla za klobuk: spraviti klobuk v klobučnico ♪
- klobučnják -a m (á) 1. nav. mn., zool. klobuku podobni ožigalkarji s spolnim in nespolnim rodom, Scyphozoa: uhati klobučnjak 2. nar. gorenjsko dimolovec: nad ognjiščem imajo klobučnjak ♪
- klobúk -a m (ú) 1. navadno trše pokrivalo s krajevci in štulo: dati klobuk na glavo; dvignil je klobuk v pozdrav; na glavi ima klobuk; potegniti, potisniti si klobuk na oči; pokriti se s klobukom; črn klobuk; klobuk iz zajčje dlake; tovarna klobukov; škatla za klobuke / mehki, trdi klobuki; nizki, visoki klobuk; slamnati klobuk slamnik; star. klobuk na tri roglje trirogeljnik / prodajanje damskih klobukov; kardinalski klobuk 2. zgornji, klobuku podobni del gobe:
jurčki imajo bet in klobuk 3. ekspr., navadno s prilastkom klobuku podoben del česa: klobuki najvišjih gor so bili oviti v meglo ● ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. gledal je izpod klobuka grdo, jezno; pog. imeti ga pod klobukom biti vinjen; pog. imeti jih pod klobukom biti navihan; pog., ekspr. pred takim junakom klobuk dol vsa čast mu ◊ agr. klobuk kar se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju; bot. zlati klobuk rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; zool. morski klobuk meduza ♪
- klobúštra -e ž (ȗ) 1. pog., slabš. grd, ponošen klobuk: spet je prišel s tisto klobuštro na glavi 2. klobuštrač: težko posluša to klobuštro ♪
- klobuštráč -a m (á) ekspr. kdor veliko in nespametno govori: sit sem že tega klobuštrača ♪
- klobuštráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. veliko in nespametno govoriti: nehaj že klobuštrati // slabš. govoriti, pripovedovati: že spet klobuštra neumnosti 2. počasi, okorno stopati: konj je klobuštral po temnih ulicah // slabš. hoditi: bos klobuštra po vrtu ♪
- klobuštríja -e ž (ȋ) ekspr. vsebinsko prazno, nespametno govorjenje: ne more več poslušati njegove klobuštrije ♪
- knjigobŕbec -bca m (ȓ) slabš. kdor (rad) veliko bere, išče v knjigah: bil je strasten knjigobrbec ♪
- kobacáč -a m (á) ekspr. kdor kobaca, navadno otrok: opazovala je svoje male kobacače ♪
- kobacánje -a s (ȃ) glagolnik od kobacati: nerodno kobacanje ♪
- kobacáti -ám nedov. (á ȃ) s težavo, nerodno premikati se: otrok že kobaca / kobacati po vseh štirih // ekspr. nerodno, okorno hoditi: počasi je kobacal po snegu; mlade mucke kobacajo za materjo / fantiček je začel kobacati hoditi kobacáti se navadno s prislovnim določilom s težavo prihajati kam: deklica se kobaca na stol; kobacati (se) iz jame / kobacal se je v posteljo kobacajóč -a -e: kobacajoč je prišel k njej ♪
- kobacljáti -ám nedov. (á ȃ) kobacati: otrok je kobacljal po sredi ceste ♪
- kobáča -e ž (á) nar. vzhodno (večja lesena) kletka: kokoši je zaprla v kobačo / vrgli so ga v kobačo zapor, ječo ♪
1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951