Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (1.751-1.775)


  1.      ìmobílen  -lna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nepremičen, nepremakljiv: po nesreči je bil dalj časa imobilen / imobilen bolnik ♪
  2.      imobiliáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. nepremičninski: imobiliarno imetje ♪
  3.      imobílije  -lij ž mn. (í ȋ) knjiž. nepremičnina: prodal je mobilije in imobilije ♪
  4.      imobilizácija  -e ž (á) glagolnik od imobilizirati: imobilizacija zlomljene roke / imobilizacija in prevoz ranjenca ♪
  5.      imobilízem  -zma m (ȋ) publ. nedejavnost, nedelavnost, negibnost: v tem trenutku je imobilizem nedopusten / imobilizem filozofije ♪
  6.      imobilizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. napraviti negibljivo, nepremakljivo: imobilizirati (zlomljeno) roko; pren., knjiž. imobilizirati zavest ◊ ekon. imobilizirati kapital napraviti kapital nelikviden ♪
  7.      ìmobílnost  -i ž (ȉ-ȋ) med. negibljivost, nepremakljivost: imobilnost roke ♪
  8.      istobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je iste barve: istobarvne obleke; istobarvno blago ♦ šah. istobarvna lovca dva bela ali dva črna lovca ♪
  9.      istodôben  -bna -o prid. (ó ō) nastal v isti dobi, v istem obdobju: več istodobnih zapisov priča o tedanjih kulturnih razmerah; kopije istodobnih originalnih slik // zastar. takraten: istodobne bralce je roman zelo razburil istodôbno prisl.: istodobno ustvarjena dela / zastar. pismi sta prejela istodobno ob istem času, istočasno ♪
  10.      istodôbnost  -i ž (ó) lastnost istodobnega: istodobnost zapisov / istodobnost ugotovitev istočasnost ♦ lingv. glagolska oblika za izražanje istodobnosti ♪
  11.      izgobezdáti  -ám tudi zgobezdáti -ám dov. (á ȃ) pog., slabš. nepremišljeno reči, povedati: vse je izgobezdal sosedom ♪
  12.      izkobacáti se  -ám se tudi skobacáti se -ám se dov. (á ȃ) nav. ekspr. s težavo priti iz česa: otrok se je izkobacal iz posteljice; izkobacal se je, zastar. izkobacal je iz jarka / komaj se je izkobacal iz avtomobila; prim. skobacati se ♪
  13.      izobár  -a m (ȃ) fiz. element, ki ima enako atomsko maso kot določeni element ♪
  14.      izobára  -e ž (ȃ) 1. meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enakim zračnim pritiskom: izobare in izohipse 2. fiz. črta, ki kaže odnos med prostornino in temperaturo pri ne spreminjajočem se tlaku ♪
  15.      izobáren  -rna -o prid. (ȃ) fiz. ki poteka pri ne spreminjajočem se tlaku: izobarna sprememba ♪
  16.      izobáta  -e ž (ȃ) geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako globino v morju, jezeru ali reki: zemljevid z vrisanimi izobatami ♪
  17.      izóbčenec  -nca m (ọ̄) rel. kdor je izključen iz cerkve: biti izobčenec // ekspr. kdor je izključen iz kake skupnosti sploh: družbeni izobčenec ♪
  18.      izóbčenje  -a s (ọ̑) rel. izključitev iz cerkve: zagroziti z izobčenjem ♪
  19.      izóbčenka  -e ž (ọ̄) rel. ženska, ki je izključena iz cerkve: položaj izobčenke // ekspr. ženska, ki je izključena iz kake skupnosti sploh: prenehali so se družiti z izobčenko ♪
  20.      izóbčenost  -i ž (ọ̄) rel. stanje človeka, ki je izključen iz cerkve: izguba pravic zaradi izobčenosti // ekspr. stanje človeka, ki je izključen iz kake skupnosti sploh: zavedati se svoje izobčenosti / izobčenost iz družbe ♪
  21.      izóbčenstvo  -a s (ọ̄) star. izobčenost: izobčenstvo iz človeške družbe ♪
  22.      izobčeváti  -újem nedov. (á ȗ) rel. izključevati iz cerkve: papež je izobčeval nepokorne vladarje ♪
  23.      izobčítev  -tve ž (ȋ) rel. izključitev iz cerkve; izobčenje: izobčitev iz verske skupnosti ♪
  24.      izóbčiti  -im dov. (ọ̄) rel. izključiti iz cerkve: cerkveno sodišče ga je izobčilo / izobčiti iz cerkve // ekspr. izključiti iz kake skupnosti sploh: družba ga je izobčila izóbčen -a -o: biti zavržen in izobčen; izobčen iz družbe ♪
  25.      izobčítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izobčenje: izobčitveni postopek / izobčitveni dekret ♪

   1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA