Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ob (1.401-1.425)
- dodôbra in dodóbra prisl. (ȏ; ọ̑) temeljito, popolnoma: dodobra se naspati, ohladiti; dodobra premisliti; dodobra iztisnjena limona; dodobra prepojena tla ♪
- dolgobrád in dolgobràd -áda -o [u̯g] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima dolgo brado: star dolgobrad možak ♪
- dolgobrádec -dca [u̯g] m (ȃ) ekspr. kdor ima dolgo brado: krčmar je bil umazan dolgobradec ♪
- dolgobŕk -a -o [u̯g] prid. (ȓ r̄) ki ima dolge brke: dolgobrki možakarji ♪
- dolgobŕkec -kca [u̯g] m (ȓ) ekspr. kdor ima dolge brke ♪
- dolgodôben -bna -o [u̯g] prid. (ó ō) knjiž. dolg, dolgotrajen: dolgodobno suženjstvo ♪
- dolgozób -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge zobe: mršava, dolgozoba ženska ♪
- domobéžnost -i ž (ẹ́) knjiž. nagnjenje, želja po begu, odhajanju od doma: za vso sosedovo družino je bila značilna domobežnost / zaustaviti domobežnost podeželanov ♪
- domobrán -a m (ȃ) redko domobranec ♪
- domobránec -nca m (ȃ) 1. pripadnik domobranstva: nad dolino so zagospodarili Nemci in domobranci; odšel je k domobrancem 2. nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti; brambovec: redni vojaki in domobranci ♪
- domobránski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na domobrance ali domobranstvo: domobranska zaseda / domobranska vojska ♪
- domobránstvo -a s (ȃ) 1. protirevolucionarna vojaška organizacija v Sloveniji med narodnoosvobodilnim bojem od kapitulacije Italije naprej: formiranje domobranstva // redna vojska v Nezavisni državi Hrvatski: razpad domobranstva ob koncu vojne 2. zgod. deli vojske v Avstro-Ogrski, ki niso spadali pod skupno vojno ministrstvo ♪
- dosihdôb prisl. (ȏ) star. dozdaj, doslej: dosihdob se mi to še ni pripetilo ♪
- dotehdôb prisl. (ȏ) star. dozdaj, doslej ♪
- dotístihdôb in do tístih dôb prisl. (ȋ-ȏ) star. do takrat, do tedaj: dotistihdob še ni mislil na upor ♪
- dotrobíti in dotróbiti -im dov. (ȋ ọ́) končati trobljenje: trobentač je dotrobil ♪
- drekobŕbec -bca m (ȓ) 1. govnač, govnobrbec: drekobrbec se je preril skozi govno; rijejo po blatu kakor drekobrbci 2. nizko neprijeten, zoprn človek: spet se je vtaknil vmes ta drekobrbec / kot psovka molči, drekobrbec ♪
- drób 1 -a m, mest. ed. tudi drôbu (ọ̑) 1. ekspr. trebuh: bolečine v drobu 2. star. drobovje: ves drob ima bolan / zaloge premoga v zemeljskem drobu ♪
- drób 2 -a m (ọ̑) delci zdrobljene snovi, zlasti sena: greti vrat z vročim senenim drobom; šotni drob ♪
- dróba in drôba -e ž (ọ́; ó) petr. usedlina z drobci starejših usedlin in magmatskih kamnin ♪
- drôbcen -a -o [cǝn] prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: obleka z drobcenimi gumbi; drobcen ptiček; zapisan z drobcenimi črkami; podala mu je drobceno roko; bila je drobcena kot punčka / drobcena odločitev nepomembna, neznatna drôbceno prisl.: drobceno je pršelo ♪
- drôbcenost -i [cǝn] ž (ȏ) ekspr. lastnost drobcenega: drobcenost prstkov ♪
- drôbcken -a -o [kǝn] prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: drobcken fantek; v zemlji kar mrgoli drobckenih živalic / drobckena pisava ♪
- dróbček -čka m (ọ̄) manjšalnica od drobec: drobčki razbite posode / privoščila mu ni niti drobčka sreče prav nič ♪
- drôbčkan -a -o prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: drobčkan otročiček; drobčkana stvarca; s strahom je opazila prve drobčkane gubice / ob njem je bila vsa drobčkana ♪
1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501