Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (1.251-1.275)



  1.      čobódra  -e ž (ọ̑) slabš. 1. gosta, tekoča zmes: iz kotla je tekla črna, gnojnici podobna čobodra; mlečna čobodra; pren. jezikovna čobodra 2. slaba pijača: v tej gostilni točijo samo čobodro // slaba jed, navadno redka: glasno je srebal čobodro iz sklede; vse leto boš otepal neslano čobodro 3. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po čobodri 4. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: zaradi očeta bom pomagal fantu iz te čobodre; sebi je pomagal, nas je pa pustil v tej čobodri
  2.      čobodráti  -ám nedov.) ekspr., redko 1. čofotati: nekje za ovinkom čobodrajo race v vodi / otroci čobodrajo po mlaki 2. hitro in nerazločno govoriti; žlobudrati: čobodra po turško
  3.      črnôba  -e ž (ó) agr. glivična bolezen, pri kateri deli rastlin počrnijo: črnoba trtnih listov
  4.      črnobína  -e ž (í) bot. rastlina z drobnimi cveti, ki imajo zrasle cvetne liste, Scrophularia: navadna črnobina
  5.      črnoborzijánec  -nca m () slabš. kdor se ukvarja s črno borzo: črnoborzijanci in špekulanti
  6.      črnoborzijániti  -im nedov.) slabš. ukvarjati se s črno borzo: črnoborzijanil je s pretihotapljenim blagom
  7.      črnoborzijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na črnoborzijance ali črno borzo: črnoborzijanske cene; črnoborzijanske špekulacije
  8.      črnoborzijánstvo  -a s () ukvarjanje s črno borzo: obogatel je s špekulacijami in črnoborzijanstvom
  9.      črnobrád  in črnobràd -áda -o prid. (; á) ki ima črno brado: črnobrad mož
  10.      črnobradàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima črno brado: temnopolt, črnobradat človek
  11.      črnobrádec  -dca m () ekspr. kdor ima črno brado: čokat črnobradec
  12.      črnobŕk  -a -o prid. ( ) ki ima črne brke: črnobrk Turek
  13.      črnobúkvar  -ja m () po ljudskem verovanju kdor čara s knjigami, ki imajo čarovno moč
  14.      črnoobŕv  -a -o prid. ( ) knjiž. ki ima črne obrvi: črnoobrva ženska
  15.      debelobúčen  -čna -o prid. () šalj. ki ima debelo, veliko glavo: debelobučen možakar
  16.      demobilizácija  -e ž (á) 1. prehod oboroženih sil in gospodarstva iz vojnega stanja v mirnodobno: demobilizacija je končana; delna, popolna demobilizacija // publ. prenehanje, oslabitev aktivnosti: uspehi ne smejo biti vzrok za lagodnost in demobilizacijo pri gospodarjenju 2. odpust iz vojaške službe: demobilizacija vojaka zaradi bolezni
  17.      demobilizacíjski  -a -o () pridevnik od demobilizacija: demobilizacijski ukaz
  18.      demobilizíranec  -nca m () kdor je odpuščen iz vojaške službe: demobiliziranci se vračajo domov
  19.      demobilizírati  -am dov. in nedov. () izvesti demobilizacijo: demobilizirati vojsko / po vojni so demobilizirali mnogo oficirjev / publ. razglašanje takih parol demobilizira množice demobilizíran -a -o: demobiliziran vojak
  20.      deseterobòj  -ôja m ( ó) šport. atletsko tekmovanje v desetih panogah: deseteroboj za moške; prvenstvo, tekmovanje v deseteroboju
  21.      deseterobójec  -jca m (ọ̑) šport. športnik, ki tekmuje v deseteroboju: zmagal je naš znani deseterobojec
  22.      díaobjektív  -a m (-) fot. objektiv za projiciranje diapozitivov na diaprojektorju, včasih tudi na kinoprojektorju
  23.      dób  -a m (ọ̑) star. hrast: vihar je ruval stoletne dobe; gozd košatih dobov ♦ bot. hrast s kratkopecljatimi listi in pecljatimi plodovi, Quercus robur
  24.      dôba  -e ž (ó) 1. s prilastkom omejeno trajanje a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: predplačnikom so podaljšali čakalno dobo; začela se je tekmovalna doba; zima je za naravo doba mirovanja / ekspedicija je opravila svojo nalogo pred nastopom deževne dobe b) ki je potrebno, namenjeno za kaj: delovna doba; izvolili so ga za eno mandatno dobo; poskusna doba obratovanja c) v življenju, bivanju: moška, otroška doba / z oslabljenim pomenom v dobi pubertete v puberteti / povprečna življenjska doba ljudi; pren. življenjska doba strojev 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: doba civilizacije, napredka; to je najbolj razgibana doba tega obdobja; prehodna doba med kapitalizmom in socializmom / živimo v dobi tehnike / študij prazgodovinskih dob; kultura sedanje dobe; zlata doba rimske arhitekture / duh dobe / baročna, krščanska doba; v fevdalni dobi v fevdalizmu / velja za enega največjih umetnikov vseh dob vseh časov / star. tistih dob je bila to najboljša literarna revija v tistem času, takrat; do tistih dob se je o tem dogodku le malo govorilo dotistihdob; od tistih dob je preteklo že dvesto let odtistihdob 3. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja; čas: od takrat je minila le kratka doba; dolgo dobo ga že nisem videl; v dobi desetih let se marsikaj spremeni 4. zastar. starost, leta: bil je močen človek srednje dobe ● atomska doba 20. stoletje; knjiž., ekspr. bil je pravi sin svoje dobe človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjalarheol. bronasta, kamena, železna doba; astr. obhodna doba čas, ki ga porabi eno nebesno telo, da obkroži drugo; bot. vegetacijska doba čas, ko rastlina raste in se razvija; čeb. brezpašna doba; fiz. nihajna doba čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; jur. pokojninska doba delovna doba, potrebna za dosego pokojnine; kem. razpolovna doba čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi; med. inkubacijska doba čas od okužbe do izbruha bolezni; ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati; muz. doba osnovna metrična enota v taktu; šol. učna doba predpisan čas za izučitev v poklicu
  25.      dobáva  -e ž () oskrba kupca z naročenim blagom: podjetje je prevzelo dobavo polizdelkov; ustaviti dobavo plina; hitra dobava; dobava premoga; dobava za vojsko; rok dobave je potekel / dobava opreme iz inozemstva // redko dostava, pošiljatev: dobava mleka na dom

   1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA