Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ob (1.176-1.200) 
- bobíka -e ž (í) redko droben okrogel plod; jagoda: jerebikove bobike // draže, pilula ♪
- bobínka -e ž (ȋ) nav. mn., nar. vzhodno kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: cepiti proti bobinkam ♪
- bobljáti -ám nedov. (á ȃ) dajati glasove kot voda pri močnem vretju: voda v loncu boblja / iz vode so bobljali mehurčki ♪
- bóbnanje -a s (ọ̑) glagolnik od bobnati: birič je z bobnanjem klical ljudi / bobnanje železniških koles / preveč bobnanja je bilo pri tej zadevi ♪
- bóbnar -ja m (ọ̑) kdor udarja, igra (na) boben: bobnarji bobnajo; bobnar v železničarski godbi / pred četo brambovcev je korakal bobnar / mestni bobnar je razglašal ukaze ♪
- bóbnarica -e ž (ọ̑) 1. zastar. bobnarjeva žena: pesem o lepi bobnarici 2. zool. nočna močvirska ptica, Botaurus stellaris: bobnarica buka, ruči / mala bobnarica čapljica ♪
- bóbnast -a -o prid. (ọ̑) ki ima kak del podoben bobnu: bobnasti pralniki ♦ avt. bobnasta zavora zavora, ki jo sestavljajo zavorni boben in zavorne čeljusti ali zavorni trak ♪
- bóbnati -am nedov. (ọ̑) 1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico // z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi 2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba // slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi bobnajóč -a -e: bobnajoči bobnarji; knjiž. bobnajoči (topniški) ogenj bobneči ♪
- bobnênje -a s (é) glagolnik od bobneti: zamolklo bobnenje groma; bobnenje pod zemljo / sliši se bobnenje slapa, vlaka ♪
- bobnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni; zemlja bobni pod koraki; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo // bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala 2. slabš., redko vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra bobnèč -éča -e: vlak je bobneč zdrvel čez most; bobneč slap; bobneče besede, fraze ♦ voj. bobneči ogenj močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja ♪
- bóbnica in bobníca -e ž (ọ̑; í) nav. mn., star. pavka: biti na bobnice; grmenje bobnic ♪
- bóbnič -a m (ọ̑) 1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom: ob eksploziji mu je počil bobnič; zvočni valovi tresejo bobnič 2. manjšalnica od boben: udarjati po bobniču // vrtljiv valjček pri revolverju; bobenček: revolver na bobnič ♪
- bóbničast -a -o prid. (ọ̑) redko podoben bobniču: bobničasta priprava ♦ zool. bobničasto slušalo slušni organ nekaterih žuželk ♪
- bóbničen -čna -o prid. (ọ̑) anat. nanašajoč se na bobnič v ušesu: bobnična votlina ♪
- bobòt -ôta m (ȍ ó) glas, kot ga daje voda pri močnem vretju: bobot daljnega groma ♪
- bobotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati glasove kot voda pri močnem vretju: v tolmunu je nekaj zamolklo bobotalo ♪
- bôbov -a -o (ó) pridevnik od bob: bobova slama; bobovo zrno ♪
- bôbovec -vca m (ó) 1. trajno zimsko jabolko z zamolklo rdečimi progami: koš dišečih bobovcev / v sadovnjaku ima skoro same bobovce 2. petr. rjavi železovec, ki nastaja v obliki oblih zrn v glini: nahajališča bobovca ◊ bot. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti, Veronica beccabunga ♪
- bobovíca -e ž (í) redko bobovina ♪
- bobovína -e ž (í) bobova slama ♪
- bobóvnik -a m (ọ̑) nar. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti; bobovec ♪
- bobríšče -a s (í) kraj, prostor, kjer prebivajo bobri ♪
- bóbrov in bôbrov -a -o (ọ́; ó) pridevnik od bober: bobrovo krzno ♪
- bóbrovec in bôbrovec -vca m (ọ́; ó) gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka: z bobrovci krita streha ♪
- bobrovína -e ž (í) 1. bobrovo krzno: ovratnik iz dragocene bobrovine 2. močno dišeč izloček iz bobrove žleze: bobrovino so nekdaj uporabljali za zdravilo ♪
1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 
