Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ob (1.151-1.175)
- avtomobílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis; avtomobilska cesta; avtomobilska industrija / avtomobilski park; avtomobilski salon; avtomobilska kolona; avtomobilski promet; avtomobilska dirka; avtomobilska nesreča ♦ ptt avtomobilska pošta pošta, ki posluje v avtomobilu ♪
- bakrenobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je bakrene barve: jesenski bakrenobarvni gozd ♪
- baobáb -a m (ȃ) bot. tropsko drevo z izredno debelim deblom; kruhovec: mogočen baobab ♪
- belôba -e ž (ó) star. belina: beloba lilije ♪
- belobrád in belobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima belo, sivo brado: star belobrad možakar ♪
- belobŕdski -a -o prid. (ȓ) arheol., v zvezi belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka ♪
- belobŕk -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima bele, sive brke: belobrk general s koničasto bradico ♪
- belozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima bele zobe: bil je črnolas in belozob fant; belozob merjasec ♪
- bíbliobús -a m (ȋ-ȗ) posebej urejen avtobus s knjižnico, namenjeno izposojanju: v vas je pripeljal bibliobus ♪
- bikobórba -e ž (ọ̑) zlasti v španskem okolju javna prireditev, pri kateri se bikoborec bori z bikom: vzrejati bike za bikoborbe ♪
- bikobórec -rca m (ọ̑) zlasti v španskem okolju kdor se javno v areni bori z bikom: bikoborci v slikovitih nošah ♪
- bikobórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bikoborce ali bikoborbo: bikoborska parada; bikoborsko oblačilo / bikoborska arena ♪
- bíobibliografíja -e ž (ȋ-ȋ) biblio. biografski podatki o avtorju in seznam njegovih tiskanih del: sestaviti biobibliografijo ♪
- blagobít -i ž (ȋ) zastar. blaginja, blagor: skrbeti za blagobit naroda; duševna blagobit ♪
- bledôba -e ž (ó) raba peša bledica: mrtvaška bledoba mu je pokrila obraz ♪
- bleščôba -e ž (ó) bleščava: bleščoba ga slepi; sončna bleščoba / pisana panorama bleščobe ♪
- bliščôba -e ž (ó) star. bleščava: žareča bliščoba; zlata bliščoba neba / bajna bliščoba soban ♪
- bòb bôba m (ȍ ó) 1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu ∙ ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil; v pravljicah to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju nikoli 2. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom;
krof: nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom 3. nav. mn., redko okrogel, trd iztrebek: kozji bobi ◊ vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus ♪
- bòb bôba in bób -a m (ȍ ó; ọ̑) šport. tekmovalne sani z volanom: dvosedežni bob; vožnja z bobom // športna panoga, ki goji tekmovalno sankanje po umetno zgrajeni progi: proga za bob; svetovno prvenstvo v bobu ♪
- bôbek -bka m (ō) 1. manjšalnica od bob 1—2: v stroku je bilo nekaj drobnih bobkov ∙ ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen 2. nav. mn. okrogel, trd iztrebek: kozji, ovčji bobki ♪
- bóben -bna m (ọ̑) 1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič ∙ star. na Laškem je zapel boben začela se je vojska 2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom 3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenček ◊ avt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra ♪
- bóbenček -čka [bǝn] m (ọ̑) 1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku; ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka // vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček 2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj mi bo še bobenček počil ♪
- bóbenski -a -o [bǝn] prid. (ọ̑) nanašajoč se na boben: bobenska arija ♪
- bóber in bôber -bra m (ọ́; ó) vodni glodavec z dragocenim krznom in ploščatim luskinastim repom: bobri gradijo jezove ♦ zool. evropski, kanadski bober // pog. bobrovo krzno, bobrovina ♪
- bóbi in bóbby -ja [bobi] m (ọ̑) pog., v Angliji stražnik, policist: uniforma bobija ♪
1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251