Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OZN (805-829)
- dotík -a m (ȋ) kratkotrajno, popolno približanje: začutiti rahel dotik; redke snežinke so se pri dotiku z zemljo raztopile; opozoriti z dotikom roke / hruške so na dotik že mehke; pren. neprijeten dotik s človeško brezčutnostjo ∙ publ. priti v dotik z drugimi deželami spoznati jih, seznaniti se z njimi; z delavci prihaja vsak dan v dotik se shaja, se druži, govori z njimi ♦ elektr. napetost dotika napetost, ki se pojavi ob okvari na kovinskih delih električnih naprav in deluje na človeka ob dotiku; med. okužba z dotikom ♪
- dotíka -e ž (ȋ) star. dotik, stik: prepovedati vsako dotiko z bolnikom ∙ star. spominja se prijatelja, s katerim je pogosto prihajal v dotiko se je shajal, družil, govoril z njim; star. to vedo vsi, ki so bili z njim v dotiki so se družili z njim, ga poznali ♪
- dotrájanost -i ž (ȃ) značilnost dotrajanega: sedežem se že pozna dotrajanost; dotrajanost šolskih prostorov ♪
- douméti -úmem stil. -uméjem dov., tudi doúmel; doúmljen tudi doumét (ẹ́ ȗ, ẹ̑) popolnoma, do konca razumeti, spoznati: doumeti bistvo problema, smisel stavka; ne more doumeti vsega, kar se je zgodilo; prizadeval si je doumeti pisateljevo osebnost; doumela je to do dna ♪
- doumévati -am nedov. (ẹ́) približevati se popolnemu, dokončnemu razumevanju, spoznanju: doumevati bistvo stvari; delavci so začeli doumevati, da je organizacija nujno potrebna / današnji rod pravilneje doumeva njegovo delo in pomen ♪
- dovoljênje -a s (é) kar izraža soglasje nadrejenega z željo, prošnjo podrejenega: oče mu je dal dovoljenje, da gre v hribe; dobiti, prositi dovoljenje za kaj; brez dovoljenja je zapustil delavnico; z materinim dovoljenjem hodi na ples; pismeno dovoljenje / kot vljudnostna fraza z dovoljenjem? je vprašal in prisedel // tako soglasje v pismeni obliki: izdati dovoljenje za prevoz; mejo je prestopil brez dovoljenja / gradbeno dovoljenje; delati brez obrtnega dovoljenja; oskrbeti si potno dovoljenje; sodišče mu je odvzelo vozniško dovoljenje; dovoljenje za lov / dovoljenje mu kmalu poteče veljavnost dovoljenja ♪
- dovoljeváti -újem nedov. (á ȗ) dajati dovoljenje, pristanek za kaj: starši mu dovoljujejo, da hodi v kino; nerada ji dovoljuje, da se druži s tistim dekletom / ostal bi še, pa mi delo ne dovoljuje; pomagal ti bom, kolikor mi bodo razmere dovoljevale / publ. skakalnica dovoljuje skoke do sto metrov dovoljeváti si večkrat upati si, drzniti si storiti kaj: dovoljuje si obiskovati ga tudi pozno zvečer; vse si dovoljuje / kot vljudnostna fraza dovoljujem si kratko vprašanje ♪
- dovozíti -vózim dov., dovóžen (ȋ ọ́) 1. končati vožnjo: gnoj je že dovozil 2. z vožnjo spraviti na določen kraj: dovozili so dovolj lesa ♪
- dózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na doza1: dozni pokrov / dozna vtičnica; dozno stikalo ♪
- dóžen -žna -o (ọ̑) pridevnik od doga1: dožna širina ♪
- doživéti -ím dov., dožível (ẹ́ í) 1. v življenju priti do česa, biti deležen česa: človek težko razume, če sam ne doživi; pripovedoval je, kaj vse je po svetu videl in doživel; veliko je doživela na potovanju; marsikaj smo doživeli v tem času; tega ni mogoče opisati, treba je doživeti / doživeti bedo, razočaranje // s čustvi dojeti: pesmi ni niti doživel niti razumel / zgodbo je povedal na kratko, a doživel jo je do podrobnosti 2. živeti do določene dobe, dogodka: doživeti visoko starost; le malo prvoborcev je doživelo konec vojne / star sem že, a vnuka bi še rad doživel 3. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: film je doživel dobro kritiko; taka politika je morala doživeti polom; naši tekmovalci so doživeli popoln poraz / prevod je doživel precej popravkov; knjiga je doživela več izdaj / doživeti čast, sramoto biti
počaščen, osramočen 4. vznes. umreti: doživela je, vsi bomo šli za njo dožívljen -a -o: globoko doživljena glasba; pot do resnično in zavestno doživljenega spoznanja je bila težka; mučen spomin na doživljeno sramoto; vizionarno doživljena resničnost doživét -a -o: od doživetih vtisov je bila vsa bleda; misel na doživeto srečo; vse zgodbe v knjigi so intenzivno doživete; do kraja doživeta lirika; prisl.: altistka je pela naslovno vlogo doživeto in izredno prepričevalno; sam.: prav stil te novele odkriva globino doživetega; neposredno izpovedovanje doživetega ♪
- doživljájski -a -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na doživljanje ali doživljaje: vse, kar je v obsegu pesnikovega doživljajskega kroga, zveni kot pristna izpoved; knjiga je pisana neposredno iz doživljajskega sveta otroka; doživljajska globina; pesnik ima izjemno doživljajsko zmožnost / učenci so pisali doživljajski spis ♪
- dramatizácija -e ž (á) 1. glagolnik od dramatizirati: končati dramatizacijo povesti; dramatizacija narodne pesmi / dramatizacija politične situacije 2. prozno ali pesniško delo, predelano, spremenjeno v dramsko: uprizorili so dramatizacijo Jurija Kozjaka ♪
- dramatizátor -ja m (ȃ) kdor predela, spremeni prozno ali pesniško delo v dramsko: dramatizator Hlapca Jerneja ♪
- dramatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. predelati, spremeniti prozno ali pesniško delo v dramsko: dramatizirati novelo, roman 2. ekspr. pojmovati, prikazovati kaj resneje in huje, kot je: ne bi smeli dramatizirati poraza naših tekmovalcev; dramatizirati spor dramatizíran -a -o: dramatizirana pesnitev ♪
- dramaturgíja -e ž (ȋ) nauk o zgradbi, načinu pisanja in uprizarjanja dramskih del: dober poznavalec dramaturgije / filmska, gledališka dramaturgija / študirati na oddelku za dramaturgijo // dejavnost dramaturgov ♪
- dražíti in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ȋ á; á ā) 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča // razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost 2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala 3. redko hujskati, podpihovati: dražil je ravnatelja proti meni dražèč -éča -e: dražeč nemir; dražeča snov ♪
- drdráti -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove: mlinska kolesa enakomerno drdrajo; klopotci drdrajo / ekspr. strojnica je vso noč drdrala; budilka je prepozno drdrala zvonila 2. ekspr. hitro, ropotajoč se premikati: mimo so drdrali vozovi; vlaki neprestano drdrajo skozi mesto 3. ekspr. zelo hitro in enolično pripovedovati naučeno besedilo: učenec kar drdra zadnjo lekcijo / govornik je drdral svoj govor // slabš. hitro in mnogo govoriti: babe so neprestano drdrale drdráje: drdraje se voziti drdrajóč -a -e: drdrajoča kočija; prisl.: drdrajoče govoriti ♪
- drevenênje -a s (é) glagolnik od dreveneti: drevenenje udov / vdajala se je otožnosti in brezupnemu drevenenju ♪
- drevésast -a -o prid. (ẹ̑) podoben drevesu: drevesaste praproti; drevesasta rastlina / drevesaste oblike koral ♦ bot. drevesasta resa večji sredozemski grm z bledo rožnatimi cveti, Erica arborea ♪
- drevó -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. lesnata rastlina z deblom in vejami: drevo ozeleni, raste; oklestiti, podreti, posekati drevo; splezati na drevo; stati pod drevesom; cvetoče, košato, skrivenčeno drevo; drevo z močnimi vejami; čiščenje dreves; omahnil je kakor posekano drevo / češnjeva drevesa češnje; gozdno, iglasto, listnato, okrasno, sadno, tropsko, zimzeleno drevo; spominsko drevo vsajeno v spomin na kaj; pren. bil je suha veja na narodnem drevesu ∙ zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši ♦ anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; gozd. začrtati drevo
zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne; lovno drevo posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči; vrtn. božje drevo; judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum 2. nar. plug: vpreči konje v drevo / držati (za) drevo naravnavati ga pri oranju 3. zastar. jambor, jarbol ♪
- drežáti -ím nedov., dréži; dréžal (á í) nar. vzhodno 1. ekspr. godrnjati, sitnariti: oče je nasršen drežal po hiši 2. čemeti, ždeti: vsi trije smo drežali na peči pozno v noč ♪
- drhál -i [au̯] ž (ȃ) slabš. 1. neurejena množica ljudi: drhal je od trenutka do trenutka naraščala / za tujcem se je podila drhal otrok // skupina nasilnih ljudi: tam se klatijo roparske drhali / fašistične drhali / dan za dnem popiva s svojo drhaljo druščino, družbo 2. ed. neosveščeni, nekulturni ljudje: zanj so bili ti ljudje drhal; spopadel se je z nazori malomeščanske drhali; poulična drhal / kot psovka poznam vas, drhal ♪
- drôžen -žna -o prid. (ó) nanašajoč se na droži, drože: drožno vino, žganje / drožne glivice glive kvasovke ♪
- dŕsen -sna -o tudi -ó prid. (r̄) 1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca: cesta je bila zvožena in drsna; vzpenjala sta se po strmem, drsnem pobočju; pren. ta teorija se giblje na precej drsnem področju 2. nanašajoč se na drsenje: drsna ploskev smuči / karnise z drsnimi tiri; kuhinjske omare z drsnimi vrati ◊ aer. drsni let spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom; elektr. drsni obroč kovinski obroč, po katerem teče električni tok v rotor ali iz njega; drsni upor upor z drsnikom za spreminjanje električne upornosti; grad. drsni opaž premični opaž, ki se uporablja pri gradnji večjih betonskih zgradb; teh. drsni ležaj ležaj, pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva drsnó prisl., v povedni rabi: zjutraj je bilo zelo drsno ♪
680 705 730 755 780 805 830 855 880 905