Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OZN (426-450) 
- analíst -a m (ȋ) knjiž. pisec analov, letopisec: kronisti in analisti; te vire so uporabljali mnogi poznejši analisti ♪
- anapést -a m (ẹ̑) lit. trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom: napisal je odo v anapestih ♪
- andánte prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja zmerno hitro, korakajoče: igrati andante andánte -a m stavek ali skladba v tem tempu: andante v G-duru ♪
- andantíno prisl. (ȋ) muz., označba za hitrost izvajanja hitreje kot andante: igrati andantino andantíno -a m stavek ali skladba v tem tempu: andantino v Es-duru ♪
- anginózen -zna -o (ọ̑) pridevnik od angina: anginozni simptomi ♪
- animózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. nenaklonjen, sovražen: animozno vedenje ♪
- anti... ali ánti... predpona v sestavljenkah (ȃ) 1. za izražanje a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent 2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati ♪
- antíka -e ž (ȋ) 1. obdobje stare grške in rimske kulture: pozna antika; ideali antike; navdušenje za antiko 2. predmet starinske vrednosti, starina: zbiralec antik ♪
- ántikomunízem -zma m (ȃ-ȋ) nazor, ki je proti komunizmu: poznal je njegov antikomunizem / skrajne oblike antikomunizma ♪
- antikríst -a m (ȋ) ekspr. 1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom 2. brezverec, brezbožnik: šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi! ♪
- ántireligiózen -zna -o prid. (ȃ-ọ̑) ki je proti religiji, protiverski: antireligiozni boj / antireligiozna vzgoja ♪
- antropozofíja -e ž (ȋ) filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta ♪
- apercépcija -e ž (ẹ́) filoz. zavestno dojemanje, spoznavanje: sposobnost za apercepcijo ♪
- aperceptíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na apercepcijo: aperceptivno spoznanje ♪
- apercipírati -am nedov. in dov. (ȋ) filoz. zavestno dojemati, spoznavati: apercipirati svoje ravnanje ♪
- ápnar tudi apnár -ja m (ȃ; á) kdor žge ali prodaja apno: kot apnarja so ga poznali daleč naokrog ♪
- aposterióren -rna -o prid. (ọ̑) filoz. dobljen iz izkustva, izkustven: aposteriorna spoznanja ♪
- a posterióri prisl. (ọ̄) filoz. iz izkustva, po izkustvu, ant. a priori: dokazovati, sklepati a posteriori; neskl. pril.: spoznanje a posteriori ♪
- apóstol -a m (ọ̑) 1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve // prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel 2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru ♪
- apostólstvo -a s (ọ̑) rel. 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu // cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve ♪
- apostróf -a m (ọ̑) lingv. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj ♪
- apriorízem -zma m (ȋ) aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč; apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov; nevarnost apriorizmov v kritiki ♦ filoz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva ♪
- ápsida in apsída -e ž (ȃ; ȋ) arhit. polkrožni zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve: romanska apsida; tip enoladijske stavbe s polkrožno apsido / mnogokotna apsida ♪
- arbitrárnost -i ž (ȃ) knjiž. možnost svobodnega odločanja, poljubnost: arbitrarnost te razlage / zaščita delavca pred možno arbitrarnostjo podjetja ♪
- àreligiózen -zna -o prid. (ȁ-ọ̑) ki nima religije, brezveren: biti areligiozen / areligiozna vzgoja ♪
301 326 351 376 401 426 451 476 501 526 
