Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OZN (330-354)
- studióznost -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost studioznega: studioznost interpretacije / ocenjevalcu ni mogoče odrekati studioznosti / z veliko studioznostjo opraviti analizo ♪
- škandalóznost -i ž (ọ̑) ekspr. lastnost, značilnost škandaloznega: škandaloznost dejanja je očitna / ta cilj skuša pisec doseči s frivolnostjo, nesramnostjo in škandaloznostjo ♪
- tendencióznost -i ž (ọ̑) slabš. lastnost, značilnost tendencioznega: tendencioznost članka, polemike / obdolžiti koga tendencioznosti tendencioznega ravnanja ♪
- tožníca -e ž (í) 1. ženska, ki koga toži, obtožuje: braniti se pred tožnico 2. jur. ženska v sodnem postopku, ki koga toži: navesti ime tožnice; tožnica in toženka ♪
- tožník -a m (í) 1. kdor koga toži, obtožuje: odgovarjati tožnikom; iz tožnika je postal obtoženec 2. jur. oseba v sodnem postopku, ki koga toži: tožnik izgubi tožbo; ime tožnika; tožnik in toženec ● brez tožnika ni sodnika če nihče ne zahteva, sodišče samo ne začne določenega postopka; če se nihče ne pritoži, nihče ne nastopi kot razsodnik ♪
- tožníkov -a -o prid. (í) jur. nanašajoč se na tožnika: tožnikove besede / tožnikova pravica ♪
- tóžnost -i ž (ọ́) star. otožnost, žalost: prevzela ga je tožnost ♪
- trdokóžnež -a m (ọ̑) ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja: takega trdokožneža nič ne prizadene ♪
- trdokóžnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost trdokožnega človeka: očitali so mu trdokožnost ♪
- trinóžnik -a m (ọ̑) trinožni stol: sesti na trinožnik; zložljiv trinožnik / čevljarski, lovski trinožnik // trinožno stojalo, trinožni podstavek: postaviti kaj na trinožnik; zlat trinožnik ◊ etn. kuhati v trinožniku v trinožni posodi, pod katero gori ♪
- ubóžnica -e ž (ọ̑) nekdaj zavod za ljudi brez dohodkov: umrl je v ubožnici; mestna, občinska ubožnica ♪
- ubóžnik -a m (ọ̑) star. revež, siromak: pomagati ubožnikom; vaški ubožniki ♪
- ubóžniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ubožnico: ubožniška uprava / ubožniški ljudje ♪
- ubóžnost -i ž (ọ́) star. revnost, siromašnost: skrivali so svojo ubožnost / živeti v ubožnosti / duševna ubožnost duševna revščina ♪
- ubóžnosten -tna -o prid. (ọ́) jur., nekdaj, v zvezi ubožnostno spričevalo listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe ♪
- uvóznica -e ž (ọ̑) država, dežela, ki uvaža: uvoznica lesa, nafte / država uvoznica ♪
- uvóznik -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z uvozom: to podjetje je uvoznik; uvozniki nafte, žita; uvozniki in izvozniki / publ. uvoznik kapitala ♪
- uvoznína -e ž (ȋ) star. uvozna carina: plačati uvoznino ♪
- uvózniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na uvoznike: uvozniški posli / uvozniško podjetje ♪
- vèčzlóžnica -e ž (ȅ-ọ̑) lingv. večzložna beseda: srednji zlog večzložnice ♪
- virtuóznost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost virtuoznega: občudovati pianistovo virtuoznost; skladba zahteva veliko virtuoznost / ekspr. virtuoznost košarkarja / virtuoznost igre / drobne virtuoznosti izvajalca / obvladati kaj do virtuoznosti ♪
- viskóznost -i ž (ọ̑) lastnost viskoznega: viskoznost lepila, medu / meriti viskoznost; nizka, visoka viskoznost; viskoznost nafte, plina ◊ šport. mišična viskoznost lastnost mišic, da se upirajo spreminjanju svoje oblike, mišična židkost ♪
- viskóznosten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na viskoznost: viskoznostna stopnja olja / viskoznostna tabela ♪
- vlóžnica tudi vložníca -e ž (ọ̑; í) 1. lit. lirska pesem, v kateri se lirski subjekt posredno izpoveduje v vlogi kake osebe: pisati vložnice / pesem vložnica 2. knjiž. pesem v več kiticah s pripevom, navadno šaljive ali satirične vsebine; kuplet: vložnica v opernem besedilu ♪
- vložníca -e ž (í) ženska oblika od vložnik: vložnica prošnje ♪
205 230 255 280 305 330 355 380 405 430