Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OZN (251-275)
- prevózništvo -a s (ọ̑) dejavnost prevoznikov: lotiti se prevozništva; s prevozništvom si je pridobil veliko premoženje // podjetje za prevoz potnikov ali blaga: pogoditi se s prevozništvom / avtobusno, rečno, železniško prevozništvo ♪
- prevóznost in prevôznost -i ž (ọ̄; ó) lastnost, značilnost prevoznega: slaba prevoznost terena; informacije o prevoznosti cest ♪
- prevóžnja tudi prevôžnja -e ž (ọ̑; ō) star. prevoz: stroški prevožnje ♪
- prilóžnost -i ž (ọ́) kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: če bo priložnost nanesla, nastala, ekspr. se ponudila, bom svoj namen uresničil; imeti, izkoristiti, zamuditi priložnost; redka priložnost; ekspr. idealna, izredna priložnost; priložnost za beg / ob priložnosti te obiščem / dajem ti priložnost, da se izkažeš možnost; ljudje, ki sem jih imel priložnost srečati, so bili zelo prijazni ki sem jih srečal / kot vljudnostna fraza izrabljam to priložnost, da se vam zahvalim za pomoč // določen dogodek, dejstvo, ki omogoča uresničitev česa: semenj je priložnost za nakupe; jutri bo sestanek, ob
tej priložnosti ti vse pojasnim / ob taki priložnosti ženske jokajo ob takem dogodku; obleka za slavnostne, večerne priložnosti; rojstni dan, pogreb in druge priložnosti ● ekspr. to dekle je zanj dobra priložnost je zelo primerno, da se z njo poroči; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; pri vsaki priložnosti ga obišče kadar more ♪
- prilóžnosten -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na priložnost: a) priložnostni pogovor v čakalnici / priložnostni nakup / priložnostni delavec v pristanišču delavec, ki ni v delovnem razmerju in nima vnaprej zagotovljenega, stalnega dela; priložnostni obiskovalci gledališča obiskovalci, ki obiščejo gledališče samo včasih; živeti od priložnostnega dela dela, ki ni stalno, vnaprej zagotovljeno b) v kratkem priložnostnem govoru je opisal slavljenčevo življenjsko pot; priložnostna uprizoritev drame ◊ biol. priložnostni zajedavec zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; lit. priložnostna pesem pesem, ki nastane ob določenem, pomembnejšem
(zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; priložnostna znamka znamka, izdana ob obletnici določenega dogodka ali ob določenem dogodku prilóžnostno prisl.: živi od tega, kar priložnostno zasluži ♪
- pripoznánje -a s (ȃ) star. priznanje: njegovo pripoznanje, da je denar zapravil, je vse presenetilo / pripoznanje dolgov / boriti se za pripoznanje / dobiti od koga pripoznanje ♪
- pripoznáti -znám dov. (á ȃ) star. priznati: osumljeni je pripoznal zločin / več držav je že pripoznalo začasno vlado / če to narediš, te več ne pripoznam za sina / pripoznam, da se lahko vsakdo moti / teh stroškov mi pri podjetju ne bodo pripoznali pripoznán -a -o: splošno pripoznani voditelji ♪
- pripoznávati -am nedov. (ȃ) star. priznavati: drug za drugim so pripoznavali sodelovanje pri ropu / še zmeraj pripoznavamo zakonito vlado / vaščani ga še ne pripoznavajo za svojega / sam pripoznava, da so podatki nezanesljivi ♪
- prirodoznánstven -a -o prid. (ȃ) naravosloven: prirodoznanstvene vede / prirodoznanstveni časopis ♪
- prirodoznánstvo -a s (ȃ) naravoslovje: časopis za poljudno prirodoznanstvo ♪
- pritožník -a m (í) kdor se pritoži: preveriti osebne podatke pritožnika ♪
- próžnost -i ž (ọ́) 1. lastnost prožnega telesa ali snovi: prožnost jekla / s starostjo koža izgublja svojo prožnost 2. lastnost gibljivega dela telesa: prožnost prstov, sklepov; prožnost v kolenih 3. lahkotnost, gibčnost: prožnost hoje 4. ekspr. sposobnost prilagajati se času, razmeram: prožnost stališča ◊ fiz. meja prožnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa ♪
- próžnosten -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na prožnost: prožnostne lastnosti tkanine / prožnostna sila ♦ fiz. prožnostni modul količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa ♪
- psévdoznánstven -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) ekspr. lažno, navidezno znanstven: psevdoznanstvene metode ♪
- radoznàl -ála -o [au̯] prid. (ȁ ā) knjiž. radoveden: radoznal otrok / radoznali pogledi radoználo prisl.: radoznalo se ozirati ♪
- radoználost -i ž (á) knjiž. radovednost: premagala jo je radoznalost / radoznalost žensk / z radoznalostjo se poglabljati v knjige z željo po znanju ♪
- razpoznáti -znám dov. (á ȃ) 1. ugotoviti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: razpoznati predmete, znake; razpoznala jih je po glasu / razpoznati bolezen / knjiž. razpoznati dobro od zlega ločiti 2. videti kaj kot posameznost: kljub mraku je razpoznal predmete v prostoru 3. prepoznati: razpoznati ponesrečenca / razpoznati rokopis razpoznáti se knjiž. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: le s težavo se je razpoznal v prostoru ♪
- razpoznáva -e ž (ȃ) glagolnik od razpoznati ali razpoznavati: razpoznava znakov / zgodnja razpoznava rakavih obolenj ♪
- razpoznávanje -a s (ȃ) glagolnik od razpoznavati: razpoznavanje barv, znakov; razpoznavanje po glasu; sposobnost razpoznavanja; znak za razpoznavanje / razpoznavanje bolezni / razpoznavanje dobrega od zlega / razpoznavanje ponesrečencev ◊ elektr. postopek, s katerim (elektronski) računalnik ugotavlja znake na karticah glede na postavljeno nalogo ♪
- razpoznávati -am nedov. (ȃ) 1. ugotavljati različnost med osebami, stvarmi, pojmi: otrok je začel razpoznavati stvari okoli sebe; razpoznavati ljudi po glasu; zanesljivo razpoznavati znake / razpoznavati bolezni / knjiž. razpoznavati resnico od neresnice ločevati 2. videti kaj kot posameznost: zdanilo se je in lahko je razpoznaval drevesa; v mraku je težko razpoznavati predmete v sobi 3. prepoznavati: razpoznavati ponesrečence razpoznávati se knjiž. določati svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: počasi se je začel razpoznavati v prostoru; pren. razpoznavati se
po moderni umetnosti ♪
- razpoznáven -vna -o prid. (á ā) 1. ki se da razpoznati: lahko razpoznavni portreti; predmet na sliki je težko razpoznaven / obrisi gor so bili komaj razpoznavni 2. s katerim se razpoznava: razpoznavni postopek / razpoznavni znak; razpoznavno geslo ◊ med. razpoznavno cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi ♪
- razvóznik -a m (ọ̑) razvažalec: razvoznik blaga ♪
- religióznost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost religioznega, vernost: njegova religioznost se je poglobila / budistična, krščanska religioznost / religioznost te pesmi je očitna ♪
- rigoróznost -i ž (ọ̑) knjiž. zelo velika strogost, nepopustljivost: pritoževati se nad rigoroznostjo nekaterih profesorjev; očitati komu moralno rigoroznost ♪
- ritoznójčan -a m (ọ̑) kakovostno belo vino iz okolice Ritoznoja pri Slovenski Bistrici: steklenica ritoznojčana ♪
126 151 176 201 226 251 276 301 326 351