Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OZN (226-250)


  1.      pôznopoléten  -tna -o prid. (ó-ẹ̑) nanašajoč se na pozno poletje: poznopoletna noč / poznopoletno sonce ♪
  2.      pôznopomláden  -dna -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na pozno pomlad: topel poznopomladni dan / poznopomladno sonce ♪
  3.      pôznopopoldánski  tudi pôznopopóldanski -a -o [u̯d] prid. (ó-á; ó-ọ̑) nanašajoč se na pozen popoldan: na hišo je sijalo poznopopoldansko sonce / poznopopoldanska družabna prireditev ♪
  4.      pôznorenesánčen  -čna -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na pozno renesanso: poznorenesančna arhitektura / poznorenesančni pesnik ♪
  5.      pôznorímski  -a -o prid. (ó-í) nanašajoč se na zadnje obdobje starih Rimljanov: poznorimska kultura / poznorimska doba ♪
  6.      pôznorománski  -a -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na pozno romaniko: poznoromanski slog / stavba iz poznoromanske dobe ♪
  7.      pôznoromántičen  -čna -o prid. (ó-á) nanašajoč se na pozno romantiko: poznoromantični filozofski lirizem / poznoromantični skladatelj ♪
  8.      pôznosrednjevéški  -a -o prid. (ó-ẹ̑) nanašajoč se na pozni srednji vek: poznosrednjeveška stavba / proučevati poznosrednjeveško družbo ♪
  9.      pôznost  -i ž (ó) dejstvo, da je kaj pozno: poznost predstave; poznost zorenja grozdja ♪
  10.      pravoznánec  -nca m (ȃ) zastar. pravnik: posvetovati se s pravoznanci ♪
  11.      pravoznánstvo  -a s (ȃ) zastar. veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: razvoj pravoznanstva ♪
  12.      precióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. nenaravnost, izumetničenost: precioznost izražanja, vedenja ♪
  13.      premóžnež  -a m (ọ̑) ekspr. premožen človek: štejejo ga med premožneže ♪
  14.      premóžnost  -i ž (ọ́) značilnost premožnega človeka: premožnost nekaterih slojev; tako pohištvo je znamenje premožnosti ♪
  15.      prepoznánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepoznati: trupla so bila tako iznakažena, da prepoznanje ni bilo mogoče / vesel je bil prepoznanja starega znanca ♪
  16.      prepoznáti  -znám dov. (á ȃ) 1. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: čeprav je bil maskiran, so ga prepoznali; prepoznati ponesrečenca, utopljenca / že pri prvih zvokih je prepoznal napev; takoj je prepoznala njegovo pisavo // pri ponovnem srečanju ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: svojega nekdanjega učenca je takoj prepoznal; tako se je spremenil, da ga ni prepoznala; pogledal se je v ogledalo in se komaj prepoznal / prepoznati po glasu, po hoji 2. ugotoviti: prepoznali so njegovo bolezen; hitro je prepoznal fantovo nadarjenost ● zastar. prepoznala in zaljubila sta se v vlaku spoznala, seznanila prepoznán -a -o: prepoznan mrlič; razveselil se je prepoznanega sošolca ♪
  17.      prepoznáva  -e ž (ȃ) glagolnik od prepoznati ali prepoznavati: prepoznava ponesrečencev je bila zelo naporna / prepoznava po glasu / prepoznava bolezni ugotovitev ♪
  18.      prepoznávanje  -a s (ȃ) glagolnik od prepoznavati: prepoznavanje ponesrečencev je bilo težko / prepoznavanje po glasu / prepoznavanje bolezni, sposobnosti ugotavljanje ♦ psih. ugotavljanje, da je vsebina kake zaznave enaka vsebini že prej znane zaznave ♪
  19.      prepoznávati  -am nedov. (ȃ) 1. ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: prepoznavati ponesrečence / prepoznavati napev, pisavo // pri ponovnem srečanju ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: na cesti ga prepoznavajo in pozdravljajo; prepoznavati stare znance / prepoznavati pevce po glasu 2. ugotavljati: prepoznavati bolezni, sposobnosti ● star. prepoznavati življenje spoznavati prepoznavajóč -a -e: pozdravljal je nekdanje sošolce, hitro prepoznavajoč vse ♪
  20.      prepoznáven  -vna -o prid. (á ā) 1. ki se da prepoznati: utopljenec ni bil prepoznaven / prepoznaven po glasu 2. s katerim se prepoznava: prepoznavni postopek / prepoznavni znaki ♪
  21.      pretencióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. umetniška, strokovna zahtevnost: pretencioznost načrta / ekspr. njegovo besedilo je nasprotje pretencioznosti je preprosto, razumljivo ♪
  22.      prevóznica  -e ž (ọ̑) 1. ženska oblika od prevoznik: prevozniki in prevoznice 2. žel. potrdilo o prevzemu in predaji predmeta pri prevozu in o plačani voznini: napisati, pregledati prevoznico ♪
  23.      prevóznik  -a m (ọ̑) kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem blaga ali ljudi: pohištvo mu je pripeljal prevoznik / to podjetje je zanesljiv prevoznik / konkurenca med železnicami, letalskimi in pomorskimi prevozniki delovnimi organizacijami, podjetji za prevoz blaga ali ljudi ♪
  24.      prevoznína  -e ž (ȋ) plačilo za prevoz: dati dvojno prevoznino; visoka prevoznina / plačati prevoznino ♪
  25.      prevózniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prevoznike ali prevozništvo: prevozniško podjetje / prevozniška pogodba ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA