Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OZN (2.180-2.204)


  1.      nèpretŕgan  -a -o prid. (ȅ-ȓ) 1. ki ni pretrgan, ni prekinjen: nepretrgan curek / nepretrgan proces, razvoj; dolga, nepretrgana hoja, vožnja; nepretrgano delo / nepretrgani delovni čas 2. ekspr. pogost, pogosten: nepretrgani boji so jih izčrpali / delo so zavirale nepretrgane spremembe nèpretŕgano prisl.: nepretrgano delati, trajati ♪
  2.      nèprevídnost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprevidnega človeka: biti znan po neprevidnosti / zagrešiti neprevidnost / nesreča se je zgodila zaradi voznikove neprevidnosti; po neprevidnosti otrok je začelo goreti ♪
  3.      nèprevózen  in nèprevôzen -zna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ó) po katerem se ne da peljati, voziti: neprevozen prelaz; na tem odseku je cesta neprevozna ♪
  4.      nèprikrít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni prikrit, ni skrit: spregovoril je z neprikritim strahom; njegove besede so izražale neprikrito grožnjo; neprikrita radovednost; neprikrito sovraštvo v očeh nèprikríto prisl.: neprikrito meriti na kaj / knjiž. neprikrito govoriti odkrito ♪
  5.      nèpríličnost  -i ž (ȅ-í) neprimernost: spoznal je nepriličnost svojega predloga // star. neprijetnost, težava: večkrat se mu je primerila kaka nepriličnost ♪
  6.      nèpróžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni prožen: neprožna snov / neprožen človek / neprožna politika ♦ fiz. neprožna deformacija sprememba oblike, ki ostane tudi potem, ko sila ne deluje več ♪
  7.      nèrazberljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razbrati, spoznati: iz daljave so se širili nerazberljivi glasovi / star. nerazberljiv rokopis nečitljiv ♪
  8.      nèrazúmski  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni razumski: razumski in nerazumski svet / nerazumske trditve; nerazumska spoznanja ♪
  9.      nèreligiózen  -zna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni religiozen: nereligiozen človek / obravnavati vprašanje v nereligioznem smislu ♪
  10.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
  11.      nervózen  -zna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na nervozo, živčen: nervozen otrok; biti, postajati nervozen; čutiti se nervoznega / nervozne roke / ekspr.: nervozen korak; nervozno žvižganje nervózno prisl.: nervozno delati, govoriti; nervozno se nasmehniti; sam.: natančnost vzbuja pri nervoznih odpor ♪
  12.      nèsigníran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nepodpisan, nezaznamovan: slike so ostale nesignirane ♦ num. nesignirani novec novec brez označbe kovnice ♪
  13.      nèskrupulózen  -zna -o prid. (ȅ-ọ̑) knjiž. malomaren, neprizadeven: neskrupulozen uradnik / neskrupulozen odnos do dela / neskrupulozna kritika brezobzirna ♪
  14.      nèslúten  -a -o prid. (ȅ-ū) 1. knjiž. nepričakovan, nepredviden: neslutene težave / razkrivajo se mu neslutena obzorja 2. publ. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nesluteni dosežki znanosti; nesluten napredek, razvoj; imeti neslutene možnosti nèslúteno prisl.: znanosti so nesluteno napredovale; nesluteno daleč ♪
  15.      nèsmísel  -sla [ǝu̯] m (ȅ-ȋ) 1. kar je v nasprotju z logiko: to je nesmisel; privesti do nesmisla; ekspr. čisti, goli, pravi nesmisel / besedni nesmisli ♦ filoz. nesmisel po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja; lit. bistroumni nesmisel besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov 2. kar nima možnosti za uspeh: boj v takih okoliščinah je nesmisel / razvoj bo pokazal nesmisel tega ukrepa nesmiselnost 3. ekspr. nesmiselno govorjenje ali ravnanje: kar je storil, je velikanski nesmisel / pripovedovati nesmisle ♪
  16.      nèsmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni smiseln: povedal je nekaj nesmiselnih stavkov; nesmiselne besede, trditve / nesmiselno govorjenje, ravnanje 2. ki nima možnosti za uspeh: nesmiseln boj; nesmiseln poskus; njegovo prizadevanje je nesmiselno // knjiž. nepotreben, odvečen: nesmiseln strah; nesmiselne žrtve / izgublja čas za nesmiselne stvari nèsmíselno prisl.: nesmiselno delati; nesmiselno ravnati / v povedni rabi nesmiselno je čakati nanj ♪
  17.      nêsnost  -i ž (é) zmožnost, sposobnost za nesenje (jajc): povečati nesnost kokoši; doba nesnosti ♪
  18.      nèsoglásje  -a s (ȅ-ȃ) 1. kar je nasprotno, drugačno od soglasja: njegov obraz je izražal nesoglasje / njegov način življenja je v nesoglasju z možnostmi ni v soglasju; knjiž. glava kipa je v očitnem nesoglasju s telesom nesorazmerju 2. pojav ali stanje, ko imajo osebe, skupine različna stališča do česa: nesoglasje med strankama še vedno traja; med njima je prišlo do nesoglasja zaradi vzgoje otrok / njihova stališča so povzročila nesoglasje 3. evfem. prepir, spor: zavist je povzročila med sosedi mnoga nesoglasja ♪
  19.      nèspodbúden  -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki ni spodbuden: na svojo prošnjo je dobil zelo nespodbuden odgovor; možnosti za zaposlitev so bile precej nespodbudne nèspodbúdno prisl.: ti ukrepi so nespodbudno vplivali na izvoz ♪
  20.      nèsproščênost  -i ž (ȅ-é) lastnost nesproščenega: nesproščenost telesa / nesproščenost njenega vedenja je kvarila razpoloženje / spoznal je, da je v njej veliko nesproščenosti ♪
  21.      nesréča  -e ž (ẹ́) 1. stanje, ki povzroča duševne bolečine: družino je doletela nesreča; kriv je njene nesreče; zavedati se svoje nesreče; ne znajo si pomagati iz nesreče; spraviti koga v nesrečo; ekspr. zabredli so globoko v nesrečo / ekspr.: nakopal si je (na glavo) veliko nesrečo; ti si nam prinesel nesrečo / Prešernovi Sonetje nesreče 2. dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev: nesreča se je zgodila danes zjutraj; povzročiti, preprečiti nesrečo; zaradi neprevidnosti je prišlo do nesreče; kraj nesreče; posledice, vzroki nesreče / avtomobilska, letalska, prometna nesreča; nesreča pri delu / publ. nesreča je zahtevala smrtno žrtev // dogodek, ki človeka zelo prizadene, navadno materialno: zadela jih je nesreča, pogoreli so; ekspr. nesreče so ga kar naprej teple; da ne bi bilo nesreč, naj stranke ne pustijo goreti plina brez nadzorstva; zaradi nesreče, ki ga je doletela, je začel piti / elementarne nesreče 3. dogodek, ki povzroča človeku zadrego, neprijeten občutek; nezgoda: na proslavi se mu je pripetila nesreča, spotaknil se je in skoraj padel / kot vzklik sreča v nesreči 4. ekspr. človek, ki pogosto naredi kaj neprimernega: ta nesreča se je spet napila / kot nagovor nesreča nesrečna, kaj si storil 5. v prislovni rabi izraža a) v zvezi po nesreči da se dejanje zgodi brez določenega namena: po nesreči je dregnil v luč; po nesreči prevrniti, razbiti posodo / to se je zgodilo po nesreči b) v zvezi na nesrečo obžalovanje, sočustvovanje: na nesrečo je premlad, razburljive narave; na nesrečo ga imajo za neumnega ● ekspr. nesreča je hotela, da je izgubil stavo zgodilo se je; ekspr. nesreča ga spremlja vse življenje vse življenje je nesrečen; ekspr. ne izzivaj nesreče ne ravnaj predrzno, nepremišljeno; ekspr. biti komu v nesrečo povzročati mu neprijetnosti, težave; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno; ekspr. nesreča človeka izmodri; prijatelja spoznaš v nesreči; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni; preg. nesreča nikoli ne počiva vedno se lahko pripeti kaj slabega; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim ♪
  22.      nèstanovítnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nestanovitnega človeka: spoznal je njeno nestanovitnost / star. spomladanska nestanovitnost spremenljivost, nestalnost ♪
  23.      nèstrokovnják  -a m (ȅ-á) kdor ni strokovnjak: revija je namenjena predvsem nestrokovnjakom; na strokovni simpozij so povabili tudi nestrokovnjake // kdor se na kako stroko slabo spozna; laik: nestrokovnjak bo proces težko dojel / pozna se, da so delo ocenjevali sami nestrokovnjaki ♪
  24.      nèsvobôdnik  -a m (ȅ-ȏ) zgod., v fevdalizmu osebno nesvoboden podložnik: poročil se je s hčerjo nesvobodnika ♪
  25.      neštét  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: udeležil se je neštetih tečajev; obraz z neštetimi gubami; za službo ima neštete možnosti / zastar. zbrala se je nešteta množica številna, zelo velika neštéto prisl.: imeli so nešteto sestankov; opraviti je moral še nešteto stvari ♪

   2.055 2.080 2.105 2.130 2.155 2.180 2.205 2.230 2.255 2.280  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA