Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OZN (105-129)


  1.      kolhóznica  -e ž (ọ̑) v Sovjetski zvezi članica kolhoza: tekmovanje najboljših kolhoznikov in kolhoznic ♪
  2.      kolhóznik  -a m (ọ̑) v Sovjetski zvezi član kolhoza: sestanek kolhoznikov ♪
  3.      kolovóznica  -e ž (ọ̑) redko 1. kolesnica, tir: v kolovoznicah se je nabirala voda / to bi ga skoraj vrglo iz kolovoznice 2. kolovoz: voz je obstal na razmočeni kolovoznici ♪
  4.      kóžnat  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz kože: kožnat mešiček / legel je na kožnato ležišče / pog. kožnate rokavice usnjene // podoben koži: rastlina ima debele, kožnate liste / kožnata krila žuželk ♦ anat. kožnati labirint mehka, notranja plast labirinta ♪
  5.      króžnica  -e ž (ọ̑) 1. geom. sklenjena ravninska krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krožnico s šestilom / žig z eno, dvema krožnicama 2. knjiž. pot v obliki krožnice: gibanje elektronov po krožnici / satelit se je usmeril na krožnico okoli zemlje ♪
  6.      króžniček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od krožnik: porcelanast krožniček; skodelica in krožniček ♪
  7.      króžnik  -a m (ọ̑) 1. nekoliko poglobljena, navadno okrogla posoda za serviranje hrane: postaviti krožnike na mizo; naliti juho na krožnik; emajliran, porcelanast krožnik; krožnik juhe, kaše / desertni, globoki, plitvi krožnik // pog. vsebina krožnika: pojesti dva krožnika krompirja 2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno krožniku: velik krožnik zvočnika / publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka ● ekspr. prinesti vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže ♪
  8.      króžnikast  -a -o prid. (ọ̑) podoben krožniku: krožnikasta posoda / nosil je ploščato krožnikasto pokrivalo ♪
  9.      krožnína  -e ž (ȋ) knjiž., navadno z rodilnikom kar je podobno krogu: krožnina temnega obzorja ♪
  10.      kurióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: privoščil si je različne kurioznosti / knjiga je presenetila s svojo kurioznostjo ♪
  11.      lepoznánec  -nca m (ȃ) zastar. leposlovec: v časopisu so sodelovali tudi lepoznanci // estet: tehnika ga ne zanima, on je predvsem lepoznanec ♪
  12.      lepoznánski  -a -o prid. (ȃ) zastar. leposloven: bral je učene pa tudi lepoznanske knjige / izdajati lepoznanski list // estetski: jezikovne in lepoznanske pomanjkljivosti spisa ♪
  13.      lepoznánstvo  -a s (ȃ) zastar. leposlovje: napredek lepoznanstva / zabavno lepoznanstvo // estetika: kar se tiče lepoznanstva, je delo brez napake; načela lepoznanstva ♪
  14.      ljudoznánstvo  -a s (ȃ) zastar. etnografija, etnologija, narodopisje: razvoj ljudoznanstva ♪
  15.      malicióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. hudobnost, škodoželjnost: nasprotnikova malicioznost / tako je delal iz neke malicioznosti ♪
  16.      melodióznost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost melodioznega; pevnost, spevnost: to je opera z bogato melodioznostjo / melodioznost narečja ♪
  17.      minucióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. velika podrobnost, natančnost: minucioznost opisa / z vso minucioznostjo razčlenjuje vprašanje za vprašanjem ♪
  18.      misterióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. skrivnostnost, nedoumljivost: misterioznost v pisateljevih zadnjih delih ♪
  19.      mnogoznáčen  -čna -o prid. (ȃ) publ. mnogopomenski, večpomenski: mnogoznačen izraz / slikar rad izbira mnogoznačne motive vsebinsko bogate ♪
  20.      modroznánstvo  -a s (ȃ) zastar. filozofija: razvoj modroznanstva ♪
  21.      motoroznánstvo  -a s (ȃ) nauk o motorjih z notranjim zgorevanjem: izpit iz motoroznanstva in vožnje; predavanje o motoroznanstvu ♪
  22.      mozníca  -e ž (í) obrt. luknja za moznik: izvrtati moznico ♪
  23.      mozníčiti  -im nedov. (í ȋ) obrt. vezati z mozniki: mozničiti trame ♪
  24.      mozník  -a m (í) 1. obrt. lesen klin za vezanje lesenih delov: mozniki so popustili; trama zbiti, zvezati z mozniki / jekleni, svinčeni mozniki 2. redko (zidni) vložek: letvice pritrditi na lesene moznike v zidu ◊ strojn. klinu podoben strojni del za pritrditev kolesa na gred ♪
  25.      móžnar  -ja m (ọ́) 1. okrogli posodi z močnimi stenami podobna priprava za pokanje s smodnikom: nabiti, sprožiti možnar; pokati z možnarji; začetek trgatve je naznanilo grmenje možnarjev; smodnik za možnarje // nekdaj artilerijsko orožje z zelo kratko cevjo in velikega kalibra za navpično streljanje: streljati iz topov in možnarjev 2. močna, navadno kovinska posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi: v možnarju tolči, treti kavo, orehe; možnar za sladkor / kuhinjski možnar ♪

   1 5 30 55 80 105 130 155 180 205  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA