Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (9.726-9.750)



  1.      hodúlja  -e ž (ú) nav. mn. palica s stopničko za stopalo kot podaljšek nog pri hoji: uporabljati hodulje; hoditi na hoduljah; noge ima dolge kot hodulje ∙ knjiž., ekspr. skozi življenje hodi na hoduljah živi vzvišen nad resničnostjo, vsakdanjostjo // slabš. bergla: hoditi s hoduljami
  2.      hódža  -e tudi -a m (ọ̑) v muslimanskem okolju nižji duhovnik: tujca so peljali k hodži / kot zapostavljeni pristavek k imenu tega duhovnika Nasredin hodža
  3.      hój  in hòj medm. (ọ̑; ) 1. pri klicanju na daljavo izraža opozorilo: hoj, ho(oo)j, kje je kdo 2. izraža spodbudo, navdušenje: hoj, fantje, kvišku 3. izraža veselje, razigranost: hoj, to je šlo navzdol
  4.      hója 1 -e ž (ọ́) 1. premikanje s korakanjem: hoja ga je utrudila; pospešil je hojo; v hoji mu ni bilo para; med hojo sta se pogovarjala; s hojo se je hotel ugreti; dolga, utrudljiva hoja; počasna, zibajoča se hoja; hoja navkreber; zasopel od hoje / dvonožna, štirinožna hoja po dveh, po štirih nogah / hoja na smučeh; hoja po vrvi / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti do koče je pol ure hitre hoje / spoznal ga je po hoji / pokončna hoja pokončna drža pri hoji / peš hoja pešhoja ∙ preden je kaj dosegel, je imel veliko hoje je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudehšport. (tekmovalna) hoja panoga atletike, pri kateri se tekmuje v hitri hoji na razdalje do sto kilometrov 2. večkratno, navadno redno odhajanje, prihajanje kam s kakim namenom: moral je opustiti hojo k ljubici; hoja na delo
  5.      hója  medm. (ọ̑) izraža veselje, razigranost: hoja, to gre navzdol / hoja hoj, vabi harmonika na ples; hoja hoj hej
  6.      hójkovka  -e ž (ọ̄) nar. štajersko užitna goba temno rjave barve z belkastim mesom, ki prerezano pomodri; kostanjevka: nabirati hojkovke
  7.      hòjladrí  medm. (-) izraža veselje, razigranost: zdaj pa veselo, hojladri / hojladri hojladro; hojladrija hojladro
  8.      hókejski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hokej: hokejski klub; hokejsko moštvo / hokejska tekma / hokejska palica
  9.      hòladrí  medm. (-) izraža veselje, razigranost: zdaj pa, holadri, veselo / holadri holadro; holadrija holadra; sam.: pog. med svati je pravi holadri / pog. on je bolj na holadri veseljaški, lahkoživ
  10.      holocén  -a m (ẹ̑) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja: raziskovati ognjeniško aktivnost v holocenu
  11.      homêričen  -čna -o prid. (é) redko homerski: homerična preprostost
  12.      homêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na Homerja: radoživost homerskega človeka / homerski jezik, spev / homerska preprostost // knjiž., ekspr. zelo velik, ogromen: opravil je homersko delo / zaslišal se je homerski smeh hrupen, sproščen
  13.      homogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: homogena snov, zmes / homogena struktura kamnine / homogeno prebivalstvo // ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: homogen vojaški blok; homogena delovna organizacija / narod kot homogena celota / homogena tekmovalna ekipa ◊ elektr. homogeno (električno, magnetno) polje polje, katerega jakost in smer sta v vseh točkah enaka; mat. homogena algebrajska enačba enačba, v kateri so vsi členi iste stopnje homogéno prisl.: delati homogeno; zelo homogeno so nastopali
  14.      homologíja  -e ž () knjiž. enakost med pojavi glede na nastanek in zgradbo, istorodnost: ugotoviti homologijo
  15.      homòt  -ôta m ( ó) zastar. goščava, ščavje: gost vodni homot
  16.      hónati  -am nedov. (ọ̑) strojn. gladko brusiti notranjost valjev pri motorjih z notranjim zgorevanjem
  17.      hòpsa  medm. () 1. izraža spodbudo pri skoku: skoči, hopsa // izraža skok: hopsa, hopsa, je poskakoval 2. izraža razigranost pri plesu: hopsa, zaigrajte / hopsa, hopsa, tralala
  18.      hòpsasa  medm. () izraža razigranost pri plesu: hopsasa, je vriskal / tralala, hopsasa; sam.: pog. to je bil hopsasa / pog. zmeraj je malo na hopsasa razigran, veseljaški
  19.      hóra legális  hóre legális ž (ọ̑-) šol. določen čas, po katerem dijaki ne smejo biti na javnih mestih: za njihovo šolo je hora legalis ob desetih zvečer / postrožitev hore legalis
  20.      hórda 1 -e ž (ọ̑) slabš., navadno s prilastkom velika skupina nasilnih ljudi, navadno vojakov: deželo so preplavile horde osvajalcev; fašistične, roparske horde; naval vojaških hord ♦ zgod. horda najstarejša, predrodovna skupnost ljudi; zlata horda državna zveza mongolskih plemen od 13. do 15. stoletja
  21.      horizónt  -a m (ọ̑) 1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti // najbolj oddaljeni, končni del tega površja: sonce se nagiba k horizontu; na horizontu so se pokazala jadra; izginiti za horizontom; pren. nova literarna smer je takrat že bila na horizontu 2. knjiž. obseg izobrazbe, razgledanosti, znanja: s študijskim potovanjem si je zelo razširil horizont; ljudje ozkega horizonta 3. mont. hodnik in odkopna mesta v jami v večjih višinskih razdaljah: v novem horizontu so že uredili skladišča za orodje, strelivo in mehanizacijo za odvoz; spodnji, zgornji horizont / izvozni horizont 4. gled. zid ali zavesa v ozadju odra, ki omejuje odrski prostor in navadno predstavlja nebo: krožni, panoramski horizont / odrski horizont ◊ geod. nivelirni horizont ravnina, ki jo tvori optična os daljnogleda pri nivelizacijskem instrumentu; geom. horizont presek navpične projekcijske ravnine z vodoravno ravnino skozi projekcijsko središče (v perspektivi)
  22.      horizontálen  -lna -o prid. () 1. vzporeden z gladino mirujoče vode; vodoraven: horizontalni položaj, presek; horizontalna lega, smer / horizontalna hitrost letala hitrost v vodoravnem letu 2. nanašajoč se na enote iste stopnje, vrednosti: horizontalno in vertikalno povezovanje organizacij
  23.      hórror vácui  [horor vakui] m neskl. (ọ̑-) knjiž. strah pred praznino: ko je ostal sam v veliki dvorani, ga je prevzel horror vacui
  24.      hortikultúra  -e ž () dejavnost, ki se iz kulturnih nagibov ukvarja z vrtnarstvom: določiti mejo med hortikulturo in agrikulturo; ustvarjanje materialne osnove v hortikulturi / razstava modernega vrtnarstva, rož in hortikulture
  25.      hortikultúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na hortikulturo: hortikulturna dejavnost / hortikulturno društvo / hortikulturni inženir

   9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA