Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OST (9.601-9.625)
- hêrkulski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na herkule: herkulski človek; herkulska postava / herkulska moč / herkulsko dejanje ♪
- hermafroditízem -zma m (ȋ) biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju; dvospolnost: hermafroditizem pri človeku ♪
- hermetízem -zma m (ȋ) publ. lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi: poetski hermetizem; hermetizem umetniškega izraza ♪
- heroizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati kaj herojsko, junaško: film heroizira preteklost heroizíran -a -o: idealizirane in heroizirane osebe v romanu ♪
- herój -a m (ọ̑) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom 2. v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti, polbog: heroj Prometej ♪
- hêros -a m (ȇ) v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti; heroj: nadnaravna moč herosov ♪
- heterízem -zma m (ȋ) lahkoživo življenje, prostitucija v stari Grčiji ♪
- heterogoníja -e ž (ȋ) zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim, raznorodnost: heterogonija vodnih bolh ♪
- heteronómen -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen, nesamostojen, podrejen: heteronomen subjekt; heteronomna volja / heteronomna etika ♪
- heteronomíja -e ž (ȋ) knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija ♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud ♪
- heteróza -e ž (ọ̑) biol. pojav, da ima križanec boljše lastnosti kot njegovi starši: heteroza čebel; heteroza koruze ♪
- hetítščina -e ž (ȋ) hetitski jezik: dela babilonske književnosti so prevajali v hetitščino ♪
- hétmanski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hetmane: hetmanska oblast; hetmansko dostojanstvo ♪
- hétmanstvo -a s (ẹ̑) naslov, dejavnost hetmanov: imel je vse časti in ugodnosti, ki so izvirale iz hetmanstva ♪
- hevrístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hevristiko: hevristični princip / hipoteza ima hevrističen pomen ♦ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj ♪
- híba -e ž (í) raba peša napaka, motnja: govorna, prirojena, telesna hiba / tehniki so hitro odpravili hibe v mehanizmu / roman ni brez večjih hib pomanjkljivosti ♪
- hibríd -a m (ȋ) biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom ♪
- hibríden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hibride ali hibridnost: hibridna koruza, rastlina / hibridna spremenljivost rastlin; pren. arhitektonski liki hibridnega stila ♦ agr. hibridna vina vina iz grozdja trt samorodnic ♪
- hidrát -a m (ȃ) kem. 1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo: značilnosti hidratov / hidrat celuloze; hidrat železovega sulfata 2. v zvezi ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi: v hrani so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine; sladkor in škrob sta pomembna ogljikova hidrata ♪
- hidrávlika -e ž (á) 1. fiz. nauk o mehanskih lastnostih tekočin in njihovi uporabi v tehniki: ukvarjati se z vprašanji hidravlike; strokovnjak za hidravliko 2. strojn. mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: stopnice, opremljene s hidravliko; napaka na hidravliki ♪
- hidrírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. 1. spajati okside ali nenasičene organske spojine z vodo: hidrirati žgano apno 2. hidrogenirati: hidrirati ribje olje hidríran -a -o: grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho ♪
- hídrodinámika -e ž (ȋ-á) fiz. nauk o gibanju tekočin in teles v njih: zakonitosti hidrodinamike / ladijska hidrodinamika ♪
- hídroenergétika -e ž (ȋ-ẹ́) dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah: obstajajo ugodni pogoji za razvoj hidroenergetike // nauk o tem: ukvarja se s teoretičnimi problemi hidroenergetike ♪
- hídroenergíja -e ž (ȋ-ȋ) 1. vodna energija: izkoriščati hidroenergijo za elektrifikacijo; dežela ima bogate vire hidroenergije 2. električna energija, ki se proizvaja v hidroelektrarnah: izkoristiti možnosti za pridobivanje hidroenergije in termoenergije ♪
- hidrofór -a in -ja m (ọ̑) teh. avtomatična črpalna naprava za oskrbovanje višje ležečih prostorov z vodo: ker nima vodovoda, si bo nabavil hidrofor ♪
9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701