Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (8.676-8.700)



  1.      evdajmoníja  -e ž () filoz. občutek največje sreče, blaženost
  2.      evfoníja  -e ž () knjiž. ubranost glasov; blagoglasje: pazil je na besedno evfonijo
  3.      evfóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na evforijo: evforičen bolnik / evforično razpoloženje / njegova utrujenost je bila podobna evforični hudomušnosti
  4.      evharistíja  -e ž () rel. tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve, sveto rešnje telo: pridiga o evharistiji // posvečena hostija
  5.      evidénca  -e ž (ẹ̑) namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, razvid: voditi evidenco nesreč, rojstev, o plačanih računih; z evidenco kontrolirati planirane naloge; blagovna evidenca; personalna evidenca; evidenca prebivalstva ♦ ekon. družbena evidenca statistično spremljanje vseh denarnih transakcij, v katerih se kažejo pomembna gibanja v narodnem gospodarstvu; filoz. evidenca postopek, s katerim se napravi, da je kaj jasno predstavljeno // zbirka takih podatkov: poglejmo, kaj kaže evidenca; podatek že imamo v evidenci; kartotečna evidenca odjemalcev električne energije ● zadevo vzeti v evidenco začeti jo reševati; računati z njo; stvar imam še v evidenci nameravam jo še rešiti; še računam z njo
  6.      Évin  -a -o prid. (ẹ̑) rel. nanašajoč se na Evo: freska prikazuje prizore iz Adamovega in Evinega življenja ● ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; šalj. bila je v Evini obleki naga, gola
  7.      evklídičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na geometrijo grškega matematika Evklida: evklidični prostor
  8.      Evklídov  -a -o prid. () mat., v zvezi Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja
  9.      evnúštvo  -a s () lastnost, značilnost evnuhov, skopljenstvo: zaradi evnuštva ni mogel živeti normalnega življenja; pren., slabš. duševno evnuštvo
  10.      evokácija  -e ž (á) knjiž. spominska oživitev: povest je pisateljeva evokacija mladosti / publ. dramatikova umetniška in idejna evokacija malega človeka prikaz, predstavitevlit. podoba ali izraz, ki izzove ustrezen, določen notranji odmev
  11.      evolúcija  -e ž (ú) postopno spreminjanje česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike, razvoj: družbenoekonomska, socialna evolucija; postopna evolucija; evolucija družbe, kulture // biol. spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše, zgodovinski razvoj organizmov: evolucija živalstva; nauk o evoluciji
  12.      evolucionírati  -am nedov. in dov. () knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: jezik v listu je naglo evolucioniral
  13.      evolucionízem  -zma m () nauk o postopnem spreminjanju česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike: biološki evolucionizem; problem evolucionizma
  14.      evolutíven  -vna -o prid. () knjiž. ki se postopno spreminja, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvojen: evolutiven proces / evolutivna pot v socializem; evolutivne sposobnosti posameznih nazorov
  15.      evolvírati  -am nedov. in dov. () knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: vsako naziranje evolvira
  16.      evritmíja  -e ž () knjiž. enakomernost ritma: pravila evritmije ♦ med. evritmija srca, žile enakomerno, pravilno utripanje
  17.      evrokomunízem  -zma m () publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank: polemike o evrokomunizmu
  18.      evropéjstvo  -a s (ẹ̑) evropska kultura in miselnost: navduševati se nad evropejstvom / ponosen je bil na svoje evropejstvo
  19.      evrópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnostagr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober evrópsko prisl.: bil je evropsko razgledan
  20.      evrópstvo  -a s (ọ̑) 1. evropska kultura in miselnost: z navdušenjem govoriti o evropstvu; pisateljev odnos do evropstva 2. pripadnost k evropski kulturi, miselnosti: poudarjati svoje evropstvo; zavest evropstva
  21.      evrovizíja  -e ž () skupnost zahodnoevropskih televizijskih postaj za posredovanje, izmenjavo programov: ustanovitev evrovizije / prireditev bo prenašala evrovizija / pog. gledati evrovizijo program te skupnosti
  22.      ex óffo  [eksofo] prisl. (ọ̑) jur. po uradni dolžnosti: zagovarjati obtoženca ex offo
  23.      ezotêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. ki je le za ozek, zaprt krog ljudi: ezoteričen nauk, spis; ezoterična umetnost / ezoterična zveza med konkretnimi dejstvi in prvotnimi idejami notranja
  24.      f  [èf in fǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, f êfa tudi f-ja ( ; ǝ̏) sedma črka slovenske abecede: vsi efi ležijo postrani; veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik ◊ muz. mali f četrti ton v mali oktavi f neskl. pril. sedmi po vrsti: odstavek f ◊ muz. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice; F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani
  25.      fabrikácija  -e ž (á) glagolnik od fabricirati: inozemska fabrikacija avtomobilov; novost v fabrikaciji pisalnih strojev / fabrikacija na tekočem traku / fabrikacija kulturnih vrednot

   8.551 8.576 8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA