Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (8.001-8.025)


  1.      dopísništvo  -a s (ȋ) 1. dejavnost dopisnikov: razviti dopisništvo; list ima dobro organizirano dopisništvo / preživlja se z dopisništvom // dopisniški urad: dopisništvo Tanjuga v Pragi 2. redko dopisovanje, korespondenca: poslovno dopisništvo ♪
  2.      dopisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. pošiljati poročila, prispevke, navadno v časopis: dopisuje v lokalni časopis // pošiljati pismena poročila: glavnemu odboru je dopisoval v slovenščini 2. dodatno, zraven pisati: dopisovati podatke dopisováti si vzdrževati medsebojne pismene stike: prijatelja sta in si dopisujeta; redno si dopisujejo dopisujóč -a -e: zastar. dopisujoči član akademije znanosti in umetnosti dopisni ♪
  3.      dopláčati  in doplačáti -am dov. (á á á) dodati, plačati manjkajoči del kake vsote: doplačati povišek pristojbine; sto dinarjev je doplačal iz svojega / za vožnjo v prvem razredu boste morali doplačati ♪
  4.      dóplar  -ja m (ọ́) nar. dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; dvojni kozolec, vezani kozolec ♪
  5.      dopolnílen  -lna -o [u̯n] prid. (ȋ) ki kaj dopolni, dopolnjuje: dopolnilno gnojenje z umetnimi gnojili; dopolnilno krmljenje čebel / sprejeli so nekaj dopolnilnih predlogov k osnutku statuta; dopolnilni predpisi; dopolnilna sredstva za financiranje družbenih služb / učencem je bila potrebna dopolnilna razlaga; dopolnilno vprašanje pri zaslišanju / dopolnilna dejavnost podjetja dejavnost, ki jo podjetje opravlja poleg osnovne; dopolnilno izobraževanje ◊ agr. dopolnilni posevek posevek, s katerim se izkoristi obdelovalna površina v času med glavnimi posevki; fiz. dopolnilni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. dopolnilna piramida piramida, ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; šol. dopolnilni izpit izpit, ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole ♪
  6.      dopolníti  in dopólniti -im [u̯n] dov. (ȋ ọ́) 1. dati (k) čemu še kaj, zlasti kar manjka: rokopis bo treba še popraviti in dopolniti; dopolnili so zaloge na ladji; dopolniti zapisnik / ti podatki so dopolnili podobo o pisatelju / diskutanti so dopolnili predavatelja njegove trditve, misli // dodati do polne mere: dopolniti sod 2. živeti do določene dobe: šolar je dopolnil sedem let; književnik je dopolnil šestdeset let ∙ vznes. dopolnil je zemeljsko pot umrl je; knjiž. njeno življenje se je dopolnilo umrla je 3. zastar. izpolniti: prepričan sem, da bo dopolnil svojo dolžnost; dopolnila se mu je vroča želja dopólnjen -a -o: mera trpljenja je dopolnjena; dopolnjeno besedilo ∙ vznes. dopolnjeno je ob smrti življenje, trpljenje je končano ♪
  7.      dopolnítven  -a -o [u̯n] (ȋ) pridevnik od dopolnitev: dopolnitveni postopek ♪
  8.      dopolnjeválec  -lca [u̯n-u̯c] m (ȃ) kdor kaj dopolnjuje: bil je nadaljevalec in dopolnjevalec naše gledališke tradicije ♦ trg. uslužbenec v samopostrežni trgovini, ki prinaša blago na prodajne police ♪
  9.      dopolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. dajati (k) čemu še kaj, zlasti kar manjka: dopolnjevati asortiment izdelkov; dopolnjeval je svoj referat; dopolnjevati zaloge živil ♦ mat. delati računsko operacijo, pri kateri se doda znanemu seštevancu toliko, da se dobi znana vsota // dodajati do polne mere: dopolnjevati sode / profesor dopolnjuje svojo učno obveznost na drugi šoli 2. zastar. izpolnjevati: vsak mora dopolnjevati svoje naloge dopolnjeváti se imeti take različne lastnosti, da dajo skupaj skladno celoto: prijatelja se dobro dopolnjujeta / rastlinska in živinorejska proizvodnja se dopolnjujeta; teorija in praksa se dopolnjujeta dopolnjujóč -a -e: ohranjal je tradicijo, dopolnjujoč jo z novo vsebino; dopolnjujoče besede ♪
  10.      dopólnočen  tudi dopolnôčen -čna -o [u̯n] prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na čas do polnoči: dopolnočno razpoloženje gostov je začelo prehajati v pijanost ♪
  11.      dopotováti  -újem tudi dopótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) potujoč priti kam: gostje so pravkar dopotovali; dopotovati v mesto; dopotovati z vlakom ♪
  12.      dopovedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da dopovedati: umetnostno doživetje je težko dopovedljivo / nazorna in dopovedljiva formulacija problema dopovedljívo prisl.: govoril je zelo dopovedljivo prepričevalno ♪
  13.      dopovedovánje  -a s (ȃ) glagolnik od dopovedovati: iz gostilne je bilo slišati dopovedovanje in prerekanje / kljub našemu dopovedovanju je šel dalje ♪
  14.      dopréga  -e ž (ẹ̑) dodatna vprega: ker konji niso zmogli težkega bremena, smo si pomagali z doprego // žel. dodatna lokomotiva, ki potiska vlak na velikih vzponih: na postaji pod bregom so k zadnjemu vagonu pripeli doprego ♪
  15.      doprinêsti  -nêsem dov., doprinésel doprinêsla (é) 1. publ. pripomoči, pomagati, prispevati: konferenca je doprinesla k razumevanju problemov; s svojo dosledno borbo je mnogo doprinesel k zmagi; s svojim delom so veliko doprinesli skupnosti / doprinesti svoj delež osvobodilnemu gibanju; doprinesti žrtve žrtvovati se 2. redko nadomestiti: na vso moč se je gnal, da bi doprinesel zamudo doprinesèn tudi doprinešèn -êna -o: žrtev je doprinesena ♪
  16.      doprinòs  -ôsa m (ȍ ó) publ. donesek, prispevek: doprinos k enotnosti jugoslovanskih narodov; pisateljevo najnovejše delo je dragocen doprinos k vojnemu slovstvu ♪
  17.      dopúst  -a m (ȗ) dovoljena začasna prekinitev dela, službe: dati, dobiti, imeti dopust; nastopiti, vzeti dopust; prositi za dopust; biti na dopustu / bolezenski, bolniški, brezplačni, izredni, porodniški, študijski dopust; letni dopust določeno število plačanih, dela prostih dni, ki je z zakonom zagotovljeno vsakemu uslužbencu / od vojakov je prišel na dopust // pog. letni dopust: letos smo preživeli dopust na morju; dopust bo vzel avgusta / kam greste na dopust? ♪
  18.      dopústen 1 -tna -o prid. (ú; lingv. ȗ) ki se (še) dopušča: dopusten primanjkljaj; tak odstotek vode v maslu je še dopusten; najmanjša dopustna plača; dopustna razlika v ceni ◊ lingv. dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; dopustni veznik podredni veznik, ki uvaja dopustni stavek; teh. dopustna napetost, obremenitev ♪
  19.      dopúščati  -am nedov. (ú) 1. ne preprečevati, ne braniti, da se kaj zgodi, godi: oče nam je dopuščal, da smo se igrali po mili volji / o tem ne dopuščam razgovora; ne, kot predsednik tega nikakor ne dopuščam ne dovolim / bolečine mu niso dopuščale, da bi sedel; vstal bom, če mi bodo dopuščale moči če bom mogel 2. priznavati za možno: dopuščam, da je moje mnenje zmotno / dopuščam možnost, da si le bil na sestanku / pravilo dopušča izjeme; enačba dopušča dve rešitvi ● ekspr. njegova izjava ne dopušča niti najmanjšega dvoma je neovrgljiva, resnična dopuščajóč -a -e: govoril je jasno in odločno, ne dopuščajoč ugovore ♪
  20.      dorásti  -rástem in -rásem dov. (á) 1. doseči končno stopnjo rasti: zgodaj je dorastel, že pri sedemnajstih letih / ta vrsta trave hitro doraste; drevo je dorastlo v nekaj letih // postati nekoliko večji, starejši: z otroki so skrbi, ko so majhni in ko dorastejo / mladiči so dorastli in zapustili gnezdo // navadno v zvezi z za postati sposoben, primeren za kaj: ko so sinovi dorastli za delo, je bilo lažje; komaj je dorastel za pastirja, je moral z doma 2. z rastjo doseči: sin je že dorastel očeta / drevo je dorastlo do strehe // dobiti dokončno podobo, razviti se: dorastla je v lepo dekle / fant doraste v moža ● fant je dorastel med glasbeniki ves čas svojega doraščanja je živel med njimi; star. še ni vrha dorastel še ni dorastel, postal mož doráščen -a -o: nisi še doraščena in ne več otrok; doraščeno drevje; prim. dorasel ♪
  21.      dormitórij  -a m (ọ́) spalnica v samostanih ali cerkvenih vzgojnih zavodih ♪
  22.      dórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Dorce: dorsko narečje ◊ muz. dorska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona d navzgor; um. dorski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna resnost in masivnost; dorski steber steber brez baze in s preprostim kapitelom ♪
  23.      doséči  -séžem dov., dosézi dosézite; doségel doségla; nam. doséč in dosèč (ẹ́) 1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne morem doseči na omaro; daj mi palico, ne dosežem z roko / vrv je prekratka, da bi dosegla do dna segla; pren. s pogledom doseči kaj; hiše z očesom ni mogel doseči 2. zvečati se do določene mere, navadno v višino: reka je dosegla kritično točko; drevo je doseglo pet metrov; v tistem času je dosegel imperij največji obseg / industrija je dosegla stopnjo, ko brez modernizacije ne bo mogla povečati storilnosti; razposajenost je dosegla vrhunec 3. s premikanjem priti kam, do česa: dekle je v hrbtnem plavanju doseglo nasprotni breg; kmalu so dosegli gozd in se skrili v njem / vlak je dosegel prve mestne hiše / zasledovalci ga bodo kmalu dosegli dohiteli in ujeli; pren. njegov glas me ni dosegel 4. s prizadevanjem, dejavnostjo priti do česa: doseči zaželeni cilj, svoj namen; dosegel je doktorski naslov; doseči visoko izobrazbo; na tekmovanju so dosegli drugo mesto; z vztrajnostjo se vse doseže; če bi bili enotni, bi lahko kaj dosegli; dosegel je, da so ga sprejeli na delo / kakšen učinek je dosegel s tem / doseči veliko hitrost // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dovršitev dejanja, ki ga določa samostalnik: doseči napredek, porast, priznanje, sporazum, uspeh; doseči soglasje z dogovorom; doseči zmago zmagati / doseči gol dati gol // priti do česa, dočakati, doživeti: dosegel je izredno čast; doseči umetniški višek, vrhunec slave / doseči visoko starost 5. v celoti opraviti, izpolniti: upamo, da bomo predvideni izvoz dosegli; doseči normo ● publ. listi dosežejo velikost dlani zrastejo do velikosti dlani; pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; v znanju ga ni nihče dosegel mu ni bil enak; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš ◊ šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu; doseči pravico za vstop v finale doséžen -a -o: cilj je dosežen; dohodki, doseženi v lanskem letu; doseženi rezultati; razveljaviti doseženi sporazum; vesel je doseženega uspeha ♪
  24.      dosèg  -éga m (ȅ ẹ́) 1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: žival se mu je približala na doseg; knjiga je na dosegu / ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu // oddaljenost, v katero sega delovanje česa: oddahnili so se, ko so začutili, da so iz dosega strelov; priti v doseg sovražnika; biti v dosegu strojnic / domišljija se izmakne dosegu razuma 2. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: povečati doseg radijskega oddajnika; doseg radarja, svetilnika / doseg balističnih raket domet // aer. največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka: letalo z dosegom pet tisoč kilometrov 3. dosežek, uspeh: prejel je nagrado za dosege v režiji / doseg idealov doseganje, dosega ♪
  25.      doségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa: dosegati cilje; dosegati svoj namen // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, ki ga določa samostalnik: dosegati napredek, uspeh; moštvo dosega zmage 2. v celoti opravljati, izpolnjevati: dosegati normo, plan 3. biti enak, enakovreden komu: po umetniški vrednosti dosega pisatelj svoje sodobnike / konzerve nikoli ne dosegajo sveže pripravljene hrane ● ta drevesa dosegajo višino do sto metrov so visoka do sto metrov ♪

   7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA