Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (776-800)


  1.      dostojánstvo  -a s (ȃ) 1. dostojanstveno vedenje, ravnanje: v vsaki situaciji je znal ohraniti svoje dostojanstvo // čast, ponos: teptati, žaliti človeško dostojanstvo; dostojanstvo osebnosti 2. visok družbeni položaj: odložil je znamenja rektorskega dostojanstva ♪
  2.      dostójen  -jna -o prid., dostójnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se vede v skladu z moralnimi, družabnimi pravili: dostojen človek; fant je dostojen; bodite dostojni! / dostojna družba; dostojno vedenje 2. nav. ekspr. ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: te informacije lahko dobimo v vsakem kolikor toliko dostojnem priročniku; izvedba dela je bila dostojna / razprava je bila na dostojni višini / nimam dostojne obleke za tako slavnost; dostojno stanovanje // neprav., z rodilnikom vreden: tak sin je dostojen svojega očeta; človeka dostojno življenje dostójno prisl.: dekle se oblači dostojno; dostojno pozdraviti, se vesti ♪
  3.      dostójnež  -a m (ọ̑) ekspr. dostojen človek: delal se je dostojneža ♪
  4.      dostójnost  -i ž (ọ́) 1. dostojno vedenje, ravnanje: od vas zahtevamo dostojnost; to presega vse meje dostojnosti / dostojnost govorjenja 2. zastar. dostojanstvenost: svoje delo je opravljal s slovesno dostojnostjo ♪
  5.      dostòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti: turistično društvo je uredilo dostop do slapa; tam je zelo pripraven dostop do morja; dostopi na perone so funkcionalno postavljeni 2. možnost priti, vstopiti kam: obzidje je zapiralo dostop v mesto; z žičnico je dostop na vrh zelo olajšan // dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: vsak nima dostopa v pisarno; občinstvo ima prost dostop v sodno dvorano / učenci imajo v svoji knjižnici dostop do vseh knjig jih lahko dobijo, si jih izposodijo; pren. široko okno omogoča soncu in zraku dostop v sobo ♪
  6.      dostópen  tudi dostôpen -pna -o prid., dostópnejši tudi dostôpnejši (ọ́ ọ̄; ó ō) 1. do katerega se da priti: vrh gore je težko dostopen; nekatere planinske postojanke so dostopne celo z motornimi vozili / park je dostopen javnosti; pren. šolanje je dostopno vsem // ki se da dobiti: pri pisanju je uporabil vse dostopno gradivo / cene tega blaga so malokomu dostopne so zelo visoke 2. ki se da razumeti, dojeti: razprava je napisana v dostopnem jeziku; povedal mu je to na dostopen način / študija je približala bralcem težko dostopnega avtorja 3. knjiž. dovzeten, sprejemljiv: dostopen tujim vplivom / mož je postal dostopnejši bolj priljuden, prijazen ♪
  7.      dostópnost  tudi dostôpnost -i ž (ọ́; ó) značilnost dostopnega: koča je zaradi lahke dostopnosti zelo obiskana / dostopnost listin, zapisov / težka dostopnost dramskega dela; dostopnost pouka / priljubljen je bil zaradi svoje dostopnosti ♪
  8.      dostoríti  -ím dov., dostóril (ȋ í) star. nadomestiti: kar smo zamudili, bo treba dostoriti ♪
  9.      dostrôpen  -pna -o prid. (ȏ) ki sega do stropa: dostropna omara ♪
  10.      doštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) končati štetje: doštel je ♪
  11.      doštudírati  -am dov. (ȋ) končati študij: dolgo je študirala, zdaj je le doštudirala; fant je hitro doštudiral; doštudiral je pravo; doštudiral je na tehniški fakulteti / ekspr. izključili so me iz gimnazije in tako sem doštudiral nehal študirati // preh. omogočiti komu, da konča študij: vse otroke je doštudiral s svojo skromno plačo doštudíran -a -o: doštudirana mladina ♪
  12.      dotrájanost  -i ž (ȃ) značilnost dotrajanega: sedežem se že pozna dotrajanost; dotrajanost šolskih prostorov ♪
  13.      doumljívost  -i ž (í) lastnost doumljivega: lahka doumljivost povesti // sposobnost doumevanja: človeška doumljivost; njegova doumljivost je velika ♪
  14.      dovóljenost  -i ž (ọ́) lastnost dovoljenega: dovoljenost pritožbe, ugovora ♪
  15.      dovóljnost  -i ž (ọ́) zastar. zadovoljnost: ohranil je dovoljnost in mir ♪
  16.      dovršênost  -i ž (é) lastnost, značilnost dovršenega: težko čakajo na dovršenost razprave / tehnična dovršenost stroja; dovršenost prevoda bralca zelo pritegne / doseči dovršenost; svojo vlogo je odigral z veliko dovršenostjo ♪
  17.      dovŕšnost  -i ž (ȓ) lingv. značilnost dovršnega: dovršnost glagolov ♪
  18.      dovtípnost  -i ž (ȋ) lastnost dovtipnega človeka: cenijo njegovo dovtipnost; priljubljen je zaradi svoje dovtipnosti; izvirna, kmečka, robata dovtipnost ♪
  19.      dovzétnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost dovzetnega človeka: dovzetnost za lepoto, za dobre nauke, za tuje vplive / dovzetnost za bolezen; dovzetnost za tuberkulozo se podeduje ♪
  20.      dozdévnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost dozdevnega: varljiva dozdevnost; videz, dozdevnost prostora v slikarstvu / to so samo dozdevnosti ♪
  21.      doznávnost  -i ž (á) star. zaznavnost, opaznost: rahla doznavnost dihanja / ta pojav je na robu doznavnosti ♪
  22.      dozorélost  -i ž (ẹ́) stanje dozorelega: dozorelost sadja / duševna, spolna dozorelost fanta / politična dozorelost delavstva; dozorelost ekonomskih razmer ♪
  23.      doživétost  -i ž (ẹ̑) značilnost doživetega: doživetost umetnine / delo vzbuja v poslušalcu občutek resničnosti, doživetosti ♪
  24.      dragocénost  -i ž (ẹ́) kar je dragoceno: prodala je prstan, zapestnico in še nekaj drugih dragocenosti; zapravil je vse družinske dragocenosti / ekspr. ta človek je za nas prava dragocenost / zagovarjati dragocenost materinščine ♪
  25.      dragóst  in drágost -i ž (ọ̑; á) lastnost dragega: ob tolikšni dragosti bi moralo biti blago kvalitetnejše / dragost časa ♪

   651 676 701 726 751 776 801 826 851 876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA