Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (7.001-7.025)



  1.      cistêrca  -e ž () knjiž. samostan cistercijanskega reda: stiška cisterca
  2.      cisterciján  -a m () menih reda, imenovanega po samostanu Cistercium: stiški cistercijani
  3.      cistercijánec  -nca m () menih reda, imenovanega po samostanu Cistercium: cistercijanci nosijo bele obleke
  4.      cistercijánka  -e ž () redovnica reda, imenovanega po samostanu Cistercium
  5.      cistercijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na cistercijance: cistercijanski red / cistercijanski samostan
  6.      citadéla  -e ž (ẹ̑) osrednji del trdnjave ali mesta, pripravljen za samostojno obrambo: s citadele je neprenehoma grmel top; poveljnik citadele; pren. parlament je takrat nehal biti citadela buržoazije
  7.      citatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citatologijo: citatološka razsipnost; citatološko obravnavanje postavljene teme / citatološka razprava
  8.      citatomaníja  -e ž () nav. slabš. nagnjenost k prekomernemu citiranju: njegovo pogosto citiranje meji že na citatomanijo
  9.      citíranje  -a s () glagolnik od citírati: citiranje mnenja znanega znanstvenika / videz znanstvenosti je hotel doseči s citiranjem številnih avtorjev
  10.      citírati  -am dov. in nedov. () 1. dobesedno navesti tuje besedilo: citirati Vodnikove besede; citirati Župančiča; veliko je citiral iz Iliade // navesti vir: citirati uporabljeno literaturo 2. redko pozvati, poklicati, zlasti na sodišče: citirali so ga zaradi pričevanja citíran -a -o: pogosto citirana knjiga
  11.      citrín  -a m () 1. poldrag kamen svetlo rumene barve: citrin je čist in prozoren 2. farm. vitamin P: citrin zmanjšuje krhkost kapilar
  12.      civílen  -lna -o prid. () 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
  13.      civilíst  -a m () kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške: med vojaštvom sem opazil civiliste / predsednik države je postal civilist ◊ jur. strokovnjak za civilno pravo
  14.      civilístovski  -a -o prid. () nav. slabš. nanašajoč se na civiliste: kdaj se boste znebili svojih civilistovskih navad
  15.      civilizácija  -e ž (á) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije // posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja ◊ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe
  16.      civilizatóričen  -čna -o prid. (ọ́) ki pospešuje civilizacijo: civilizatorične težnje; civilizatorično poslanstvo znanosti // redko civilizacijski: civilizatorične dobrine
  17.      civílnoprávden  -dna -o prid. (-) nanašajoč se na civilno pravdo: civilnopravdni postopek
  18.      cizelêr  -ja m () kdor vrezuje, tolče drobne okraske v kovino: bil je zlatar in cizeler; dela s skrbnostjo cizelerja; pren. cizeler jezika in stila
  19.      cizelêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na cizelerje: cizelersko orodje / obesek, izdelan s cizelersko natančnostjo
  20.      cmáriti  -im nedov.) 1. nav. ekspr. počasi peči, navadno brez maščobe: pastirji cmarijo ribe na žerjavici; cmaril je meso med dvema vročima kamnoma // slabš. peči, kuhati: celo dopoldne je cmarila, pa nima kaj postaviti na mizo; samo polento cmari; pren. ves dan se je cmaril na soncu 2. nar. cediti se, cizeti: Iz razpok na bosih nogah mu je cmarila počrnela kri (I. Koprivec) cmáriti se od velike vročine izcejati maščobo, tekočino: smetana se je ob robu lonca cmarila; klobase so se cmarile v vroči peči / vlažna polena se cmarijo na ognju
  21.      cméra  in cmêra -e ž (ẹ̑; ) slabš. 1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera // redko malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera 2. redko cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero
  22.      cmeríkati se  -am se in cmeríkati -am nedov. () ekspr. jokati: kdo bi se vedno cmerikal in žalostil
  23.      cmeríkav  -a -o prid. (í) ekspr. cmerav: postal je cmerikav / cmerikav obraz
  24.      cmévkniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) oglasiti se s kratkim, visokim glasom, navadno tožečim: psiček je cmevknil in zbežal / slabš. pošteno ga je bolelo, pa ni niti cmevknil
  25.      cmokáti  -ám nedov.) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati 2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi 3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu cmokáje: cmokaje prežvekovati cmokajóč -a -e: cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub

   6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA