Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (6.851-6.875)



  1.      búnker  -ja m (ū) 1. manjša vojaška obrambna utrdba: zavzeti bunker; jurišati na bunker; betonski bunker; strelna lina v bunkerju / mitralješki bunker // skrivališče ali zaklonišče v zemlji: izkopati si bunker; skrivati se po bunkerjih; spraviti mast v bunker; vhod v bunker 2. žarg. tesen, temen prostor za kaznovane jetnike, zapornike; temnica: vrgli so ga v bunker 3. shramba za premog, rudo, cement: v cementarni gradijo nov bunker ◊ žarg., film. film gre v bunker je vzet z repertoarja, shranjen
  2.      búnkniti  -em dov.) udariti s pestjo: pošteno ga je bunknil v rebra
  3.      búren 1 -rna -o prid., búrnejši (ú ū) zelo glasen: buren smeh; burni klici; sprejeli so ga z burnim ploskanjem // poln nemira: burni časi, dogodki; imela je burno preteklost; burno življenje / bil je burne krvi // ki naglo in živahno poteka: buren polet industrije / burna debata, polemika búrno prisl.: srce mu burno bije; burno sta se pozdravila
  4.      burét  -a m (ẹ̑) tekst. preja iz kratkih izčesanih vlaken naravne svile: presti buret // hrapava tkanina iz te preje: poletni kostim iz bureta; neskl. pril.: buret svila
  5.      burgúndec  -dca m () kakovostno vino, po izvoru iz Burgundije: privoščiti si burgundca; buteljka burgundca / beli burgundec
  6.      búrja  -e ž (ú) 1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja 2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje 3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta 4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
  7.      burkáštvo  -a s () slabš. norčije, groba norčavost: uganjati bedasto burkaštvo; igra je prešla v burkaštvo
  8.      búrkati  -am nedov. () knjiž. 1. delati razgibano, valovito: burja burka morje // vznemirjati, razvnemati: viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca 2. nepreh., redko nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu
  9.      burlésken  -kna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na burlesko: burleskna komedija / burlesken značaj zgodbe; humor v knjigi je burlesken / burleskna razposajenost
  10.      buršikózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. mladostno sproščen, prešeren, razposajen: buršikozen študent / njeno buršikozno vedenje
  11.      búrza  -e ž () rel. 1. vrečka za prenašanje hostij in svetega olja bolnikom: župnik je držal v roki z zlatom vezeno burzo 2. platnice, zaprte na treh straneh, v isti barvi kot mašni plašč, za hranjenje mašnega prtička
  12.      buržoá  -ja [tudi -žua] m () knjiž., redko buržuj: proletarec in buržoa ne moreta živeti v slogi / malenkostni buržoa
  13.      buržoázen  -zna -o [tudi -žua-] prid. () nanašajoč se na buržoazijo: buržoazni razred; buržoazna država; buržoazna revolucija; buržoazne stranke / buržoazni nacionalizem; buržoazna ideologija / buržoazna miselnostpolit. buržoazna demokracija politična ureditev z več strankami in parlamentu odgovorno vlado buržoázno prisl.: buržoazno orientiran intelektualec
  14.      buržoazíja  -e [tudi -žua-] ž () v kapitalizmu ekonomsko in politično vladajoči razred, meščanstvo: buržoazija se je krepila; mednarodna buržoazija; predstavnik buržoazije; ideologija buržoazije; spopad med buržoazijo in proletariatom ♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela // slabš., redko meščanstvo sploh: na vasi išči poštenjaka, ne pa med našo buržoazijo
  15.      buržújstvo  -a s () redko 1. buržoazija: ameriško buržujstvo 2. nav. slabš. miselnost, lastnosti buržujev: moti ga njeno buržujstvo
  16.      butálski  -a -o prid. () ekspr. značilen za butalce: ima butalske navade / butalska neumnost
  17.      bútec  -tca m () slabš. omejen, neumen človek: butec si bil in butec boš ostal / kot psovka: butec, ali me ne razumeš; ti butec ti
  18.      butéljka  -e ž (ẹ̑) steklenica za kakovostna (bela) vina, 0,7 l: na mizi so stale tri prazne buteljke / naročiti, plačati buteljko; buteljka rizlinga // vsebina buteljke: izpila sta precej buteljk
  19.      cafúta  -e ž (ú) slabš., redko vlačuga, prostitutka: nič ne verjamem tej cafuti; imajo jo za cafuto / kot psovka boš tiho, cafuta
  20.      call girl  [kôl gêrl] ž neskl., mn. tudi call girls (-é) zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv, dekle na poziv: bila je call girl velikih industrialcev
  21.      cámera obscúra  cámere obscúre [kamera obskura] ž (-) fiz. zaprt prostor, v katerega prihajajo žarki skozi majhno odprtino in napravijo sliko na nasprotni steni: napraviti poskus s camero obscuro
  22.      camping  in kámping -a [prva oblika kêm- tudi kám-] m (; ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: urediti camping // bivanje, taborjenje na takem prostoru: iti na camping; oprema za camping; neskl. pril.: camping prostor; camping oprema
  23.      cándra  -e ž () slabš. vlačuga, prostitutka: bil je pri neki candri; preklinja kakor candra / kot psovka ti prekleta candra
  24.      cankarjánstvo  -a s () idejne in umetniške značilnosti Cankarjevega ustvarjanja: zmes romantike, naturalizma in cankarjanstva
  25.      Canóssa  in Kanósa -e [kanosa] ž (ọ̑) knjiž., v zvezi iti v Canosso priznati podrejenost, ponižati se: treba bo iti v Canosso

   6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA