Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (6.251-6.275)



  1.      balonét  -a m (ẹ̑) aer. z lahkim plinom napolnjen manjši balon v notranjosti večjega
  2.      balónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na balon: balonski polet / balonska svila gosta impregnirana tkanina / balonski plašč plašč iz balonske svileavt. balonska pnevmatika pnevmatika z nizkim notranjim tlakom
  3.      balotáža  -e ž () glasovanje s kroglicami, zlasti kadar noben od kandidatov ni dobil zadostne večine
  4.      baltístika  -e ž (í) veda o baltskih jezikih in književnostih: naloge baltistike
  5.      banávzarstvo  -a s () slabš. neotesanost, omejenost: smešil je zaostalost in banavzarstvo
  6.      bánčniški  -a -o () pridevnik od bančnik: v njem je dosti bančniškega duha
  7.      bánčništvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli: nacionalizacija industrije in bančništva; razvoj bančništva / izuriti se v bančništvu bančniškem poklicu
  8.      banditízem  -zma m () pojavljanje band in njihova zločinska dejavnost, razbojništvo: široko razpredeno omrežje banditizma / to ni več huliganstvo, to je banditizem / velemestna mladina je že okužena z banditizmom
  9.      bánka  -e ž () 1. ustanova, ki opravlja denarne, plačilne in kreditne posle: vložiti denar v banko; najeti posojilo v banki; gospodarska, investicijska banka; podružnica banke / komunalna banka; Narodna banka SFRJ ♦ fin. emisijska banka pooblaščena za izdajanje denarja 2. med. zaloga človeške krvi, kosti, namenjena za zdravljenje: kostna, krvna banka 3. igr. vsota, ki jo založijo vsi igralci igre s kartami, da se iz nje krijejo dobljene stave soigralcev: banko naj ima on! 4. star. bankovec: dal mu je pet bank po tisoč
  10.      bánkarstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli: razvoj bankarstva
  11.      bankét 1 -a m (ẹ̑) slavnostna pogostitev, navadno uradna: udeležiti se banketa; priredili so slavnostni banket na čast predsedniku; poslovilni banket
  12.      bankrót  -a m (ọ̑) v kapitalistični ekonomiki ustavitev izplačil, gospodarski polom, stečaj: banka napove, naredi bankrot; državni bankrot / trgovec je pred bankrotom // ekspr. idejni, moralni propad: duševni, politični bankrot; moralni bankrot buržoazije; bankrot umetnosti
  13.      baptíst  -a m () pripadnik protestantske verske skupnosti, ki zahteva krst odraslih: bil je goreč baptist
  14.      baptistêrij  -a m (é) um. prostor ali stavba za krščevanje; krstilnica: romanski baptisterij; stolnica z baptisterijem
  15.      baptístinja  -e ž () pripadnica protestantske verske skupnosti, ki zahteva krst odraslih
  16.      bár 1 -a m () 1. nočni gostinski zabavni lokal: plesalka v baru 2. točilnica, bife: stopiti na kavo v bar ♦ gost. ekspresni bar kjer se streže stoječim gostom; snack bar gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in na hitro pripravljene jedi 3. omarica s pijačo v sprejemnici
  17.      barába  -e ž () slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga; ali še vedno hodi s tisto barabo? // redko postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela
  18.      barabínstvo  -a s () ekspr. malopridnost: kakšno barabinstvo!
  19.      barábstvo  -a s () slabš. malopridnost: za svoje barabstvo je dobil plačilo
  20.      baráka  -e ž () zasilna, navadno lesena stavba: postavljati barake; stanovati v baraki; lesena baraka; taboriščne barake; barake za vojaštvo
  21.      barbarízem  -zma m () 1. nekulturnost, surovost: boriti se proti barbarizmu; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom 2. lingv. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov
  22.      barbarizírati  -am nedov. in dov. () uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala barbarizíran -a -o: num. barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca
  23.      barbárstvo  -a s () neomikanost, primitivnost: izkopati se iz barbarstva // slabš. nekulturno, surovo dejanje: barbarstva okupatorske vojske ◊ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe
  24.      bardún  in bardón -a m (; ọ̑) nar. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: V grmu, ki je visel nad vodo, so takoj staknili štirizobati bardun na močnem, dolgem drogu (F. Godina)
  25.      barél  -a m (ẹ̑) v angleškem in ameriškem okolju sodu podobna posoda različnih velikosti za tekočine ali razsuto blago: barel za nafto

   6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA