Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (6.026-6.050)


  1.      a prióri  prisl. (ọ̄) knjiž. vnaprej, kratko malo: popevkarstva ne kaže a priori odklanjati; individualizem a priori zavračamo; a priori nemogoča stvar ♦ filoz. neodvisno od izkustva, predizkustveno, ant. a posteriori ♪
  2.      apriorístičen  -čna -o prid. (í) ki ne upošteva izkustva: apriorističen odnos do stvarnosti; aprioristični predsodki; zavzemati aprioristično stališče apriorístično prisl.: sodil je aprioristično ♪
  3.      apriorízem  -zma m (ȋ) aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč; apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov; nevarnost apriorizmov v kritiki ♦ filoz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva ♪
  4.      aproksimácija  -e ž (á) knjiž. približna ocenitev, približno ocenjevanje: statistična aproksimacija; metoda sukcesivne aproksimacije ♦ mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti ♪
  5.      aproksimatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aproksimacijo, približen: izdelali so aproksimativni predračun vseh stroškov; podatki so samo aproksimativni; aproksimativna vrednost ♪
  6.      aproksimírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. približno oceniti, približno določiti: aproksimirati vrednost ♪
  7.      aprovizácija  -e ž (á) 1. zlasti v vojnem času organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami: aprovizacija z moko, mastjo in kurivom // pog. urad za tako preskrbovanje: mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano 2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje: dobiti, dostaviti aprovizacijo ♪
  8.      ápsida  in apsída -e ž (ȃ; ȋ) arhit. polkrožni zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve: romanska apsida; tip enoladijske stavbe s polkrožno apsido / mnogokotna apsida ♪
  9.      apsidálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na apsido: apsidalni prostor / posebnost takega tipa hiše je apsidalni zaključek ♪
  10.      arabéska  -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske; z arabeskami okrašena dvorana; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami // knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli ◊ kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi; muz. krajša skladba, navadno klavirska ♪
  11.      arabizácija  -e ž (á) uvajanje arabske uprave, jezika: začela se je arabizacija tujih ustanov v državi; predvidevajo pospešeno arabizacijo šolskega pouka / prvotno prebivalstvo je postalo plen močne arabizacije ♪
  12.      aranžêr  -ja m (ȇ) 1. kdor poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto: izložbeni aranžer; aranžer prostora, stanovanja 2. kdor pripravlja, organizira kako prireditev: turistični aranžerji so pripravili veslaško regato; aranžer plesa, slavnosti ◊ muz. prireditelj skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo ♪
  13.      aranžêrstvo  -a s (ȇ) dejavnost aranžerjev: ukvarja se z aranžerstvom; teorija aranžerstva / šola je odprla oddelek za aranžerstvo / izučil se je aranžerstva ♪
  14.      aranžírka  -e ž (ȋ) gled. vaja, pri kateri režiser razporedi igralce v prostoru in jim določi gibanje: prva aranžirka ♪
  15.      aranžmá  -ja m (ȃ) 1. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; kreditni aranžma; aranžma potovalnih agencij; aranžma s Francijo o kreditu 150 milijonov dolarjev 2. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma 3. muz. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja ◊ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja ♪
  16.      aravkárija  -e ž (á) vrtn. okrasno drevo z lepo razvrščenimi vejami in gostimi, temno zelenimi iglicami, Araucaria: čilska aravkarija / sobna aravkarija ♪
  17.      árbiter  -tra m (ȃ) 1. jur. razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki: zahtevati arbitra; občasni, stalni arbiter 2. knjiž. oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče: bil je umetnostni arbiter in estetski teoretik; nastopa kot kulturni arbiter ♪
  18.      arbitrážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arbitražo: arbitražni postopek, sklep; arbitražna komisija; spor so rešili na arbitražnem sodišču / arbitražni posli ♪
  19.      área  -e ž (ā) knjiž. predel, področje z določenimi skupnimi lastnostmi: industrijska area ♪
  20.      areál  -a m (ȃ) območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše ♦ biol. areal bukovega gozda; lingv. raziskovati areale posameznih sufiksov ♪
  21.      aréna  -e ž (ẹ̑) 1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci 2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja ◊ film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala ♪
  22.      areométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje gostote tekočin, gostomer: meriti z areometrom; lestvica areometra ♪
  23.      aretírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje 2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo aretíran -a -o: biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti ♪
  24.      argumènt  -ênta m (ȅ é) kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente; podpreti trditev z argumenti; močen, prepričljiv, tehten argument; argumenti za in proti; kloniti pod težo argumentov ◊ mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka ♪
  25.      arháičen  -čna -o prid. (á) 1. starodaven, starinski: arhaični ljudski plesi; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino // ekspr. nesodoben, zastarel: arhaični nazori, pojavi 2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko: arhaična doba / arhaična umetnost ♪

   5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA