Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (5.851-5.875)


  1.      alelúja  -e ž (ȗ) rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo; radostna aleluja ∙ knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč ♦ etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč ♪
  2.      alergíja  -e ž (ȋ) med. preobčutljivost organizma za določene snovi: alergija na beljakovine, za beljakovine ♪
  3.      álfa  -e ž, tudi neskl. (ȃ) prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama ∙ ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran álfa neskl. pril. prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa ♦ fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910°C ♪
  4.      algorítem  -tma m (í) mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem; algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja ♪
  5.      àli  in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime! ∙ pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali ♪
  6.      alikvóten  tudi alikvôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. ki deli celoto brez ostanka: četrtina je alikvotni del celote / alikvotni delež dediščine ◊ muz. alikvotni toni toni, sozveneči z osnovnim tonom ♪
  7.      alkálijski  -a -o prid. (á) kem., v zvezi alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen: lastnosti alkalijskih kovin ♪
  8.      alkalizácija  -e ž (á) kem. postopek, s katerim naredimo kaj alkalno: alkalizacija raztopine ♪
  9.      alkimíja  -e ž (ȋ) v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja ♪
  10.      alkohól  -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi ♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola ♪
  11.      alkoholomaníja  -e ž (ȋ) med. kronična bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač: alkoholomanija je skoraj po vsem svetu priznana za bolezen ♪
  12.      alkohólov  -a -o (ọ̑) pridevnik od alkohol: alkoholova vnetljivost ♪
  13.      alkóva  -e ž (ọ̑) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa; posteljo ima v alkovi materine spalnice; soba z alkovo ♪
  14.      alkóven  -vna m (ọ̑) knjiž., redko alkova: postelja stoji v alkovnu ♪
  15.      allegrétto  [alegreto] prisl. (ẹ̑) muz., označba za hitrost izvajanja nekoliko hitro ♪
  16.      allégro  [ale-] prisl. (ẹ̑) muz., označba za hitrost izvajanja hitro: igrati allegro allégro -a m stavek ali skladba v tem tempu: igriva lahkotnost v allegru ♪
  17.      alód  tudi alódij -a m (ọ̑; ọ́) zgod. dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti: pridobiti alod; lastniki svobodnih alodov ♪
  18.      alohtón  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je po izvoru od drugod: alohtone rastline ♦ geol. alohtoni premog premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov ♪
  19.      alójzijevski  -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju: alojzijevski mladenič / iron. njegova mladost ni bila alojzijevska ♪
  20.      alójzijski  -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju ♪
  21.      alotropíja  -e ž (ȋ) kem. lastnost kakega elementa, da ima več fizikalno različnih oblik: alotropija ogljika ♪
  22.      al pári  prisl. (ȃ) fin. enako imenski vrednosti, enako za enako: menjati al pari; neskl. pril.: tečaj al pari enak začetnemu oziroma uradnemu ♪
  23.      alpinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na alpiniste ali alpinizem: alpinistični klub; alpinistični odsek Planinske zveze / alpinistična dejavnost; organizirati planinska in alpinistična predavanja ♪
  24.      alternatíva  -e ž (ȋ) položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo: biti, stati pred alternativo; znajti se pred alternativo; gospodarska alternativa // ena od dveh izključujočih se možnosti: miroljubno mednarodno sodelovanje je alternativa vojni ♪
  25.      alternatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na alternativo: alternativni predlog; alternativno vprašanje; mnenja so precej alternativna / alternativna možnost; sprejeti alternativno rešitev ♦ ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene 2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje; alternativno petje ♪

   5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA