Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (5.826-5.850)



  1.      aktivizírati  -am dov. in nedov. () spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivizirati kolektiv, delovne množice; aktivizirati učence pri pouku / aktivizirati proizvodne kapacitete
  2.      aktuálen  -lna -o prid., aktuálnejši () 1. trenutno pomemben ali zanimiv, sodoben: aktualni dogodki, problemi; aktualno vprašanje / njegovi članki so aktualni; drama je še vedno aktualna / zadeva je postala aktualna nujna, važna 2. redko dejanski, stvaren: aktualna in potencialna vrednost
  3.      aktualístičen  -čna -o prid. (í) ki poudarja sodobno problematiko: idejna in aktualistična poezija / slabš. aktualistično, poenostavljajoče pisarjenje
  4.      akumulácija  -e ž (á) zbiranje, nabiranje, kopičenje: akumulacija blaga; akumulacija energije, vode ♦ geogr. odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter // ekon. zbiranje, kopičenje sredstev za določen namen: zagotoviti, zmanjšati akumulacijo; denarna, družbena akumulacija / ustvarjati akumulacijo / akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital
  5.      akumulatíven  -vna -o prid. () ekon. sposoben ustvarjati akumulacijo: akumulativno podjetje; ta industrijska panoga je postala akumulativna / akumulativna moč, sposobnost gospodarstva
  6.      akumulírati  -am nedov. in dov. () zbirati, nabirati, kopičiti: akumulirati energijo, paro, vodo // ekon. zbirati, kopičiti sredstva za določen namen: podjetje akumulira na račun potrošnikov / akumulirati kapital spreminjati presežno vrednost v kapital akumulíran -a -o: sklad akumuliranega denarja zbranega, nabranega
  7.      akústičen  -čna -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na akustiko, zvočen: akustični pojavi; akustični signal, učinek; podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije / akustičen prostor; dvorana je akustična v njej se dobro slišiles. akustični les les, ki duši ali krepi zvok 2. nanašajoč se na sluh, slušen: akustična prevara / akustični tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši
  8.      akústika  -e ž (ú) 1. fiz. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika; strokovnjak za akustiko 2. lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: dvorana ima dobro akustiko
  9.      akút  -a m () lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo, ostrivec: zaznamovati z akutom // rastoča intonacija
  10.      akvadúkt  -a m () grad. mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug: še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov
  11.      ákvapláning  -a m (-) avt. drsenje avtomobila na mokri cesti zaradi sloja vode med cestiščem in gumami: zaradi dežja je nevarnost akvaplaninga
  12.      akvárij  -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju; šolski akvarij // prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi
  13.      akvaterárij  -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in dvoživk: šolski akvaterarij
  14.      à la carte  [alakárt] prisl. () gost. po izbiri z jedilnika: obedovati à la carte
  15.      alárm  -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm ♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti // čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm
  16.      alarmánten  -tna -o prid. () ki zbuja zaskrbljenost, razburjenost, vznemirljiv: alarmantni glasovi; spet krožijo alarmantne vesti; alarmantno znamenje bolezni
  17.      alarmírati  -am dov. in nedov. () nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: alarmirati gasilce, policijo; alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence / čete niso pravočasno alarmirali // vznemiriti, razburiti: novica je alarmirala vse mesto alarmíran -a -o: vsa okolica je bila alarmirana
  18.      albanístika  -e ž (í) veda o albanskem jeziku in književnosti: razvoj albanistike
  19.      albinízem  -zma m () biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste, beličnost: delni, popolni albinizem; albinizem živali
  20.      albíno  -a m () biol. albin: delati poskuse na albinih; neskl. pril.: albino postrv
  21.      albumín  -a m () biol., kem. enostavna, v vodi topna beljakovina: mlečni, serumski albumin; trdenje albumina
  22.      alegórika  -e ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegorika in simbolika
  23.      aléja  -e ž (ẹ̑) knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored: sprehajati se po aleji; kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves
  24.      aleksandrínec  -nca m () lit. šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici: pesem je napisana v aleksandrincih; francoski aleksandrinec
  25.      aleksandrínski  -a -o prid. () nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnostlit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici

   5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA