Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (5.501-5.525)



  1.      zatemnélost  -i [tǝm] ž (ẹ́) lastnost, značilnost zatemnelega: zatemnelost prostora ∙ knjiž. trenutki duševne zatemnelosti zmedenosti
  2.      zatôhlost  in zatóhlost -i ž (ó; ọ́) lastnost, značilnost zatohlega: zatohlost neprezračenih prostorov / zatohlost razmer / od zatohlosti ji je postalo slabo zatohlega zraka
  3.      zatopljênost  -i ž (é) ekspr. stanje zatopljenega človeka: zatopljenost v delo, igro / globoka zatopljenost v svoje misli / knjiž. prebuditi koga iz zatopljenosti zamišljenosti
  4.      zatrdélost  -i ž (ẹ́) knjiž. otrdelost: zatrdelost kake snovi / zatrdelost sklepa
  5.      zatréskanost  -i ž (ẹ̄) ekspr. zaljubljenost: mladostna, prva zatreskanost
  6.      zatŕtost  -i ž () stanje zatrtega človeka: pisatelj je poudarjal junakovo družbeno in zasebno zatrtost ter življenjsko nemoč / ljubezenska, spolna zatrtost
  7.      zaupljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zaupljivega človeka: znan je po svoji zaupljivosti / njena zaupljivost jo je spravljala v začudenje
  8.      zaúpnost  -i ž (ū) 1. lastnost, značilnost zaupnega: zaupnost tujca ga je presenetila / zaupnost pogovora / zaupnost dokumenta // kar je zaupno: pripovedovati zaupnosti 2. zaupljivost: znana je po svoji zaupnosti 3. zaupanje: med njimi se je ustvarila zaupnost
  9.      zavaljênost  -i ž (é) ekspr. značilnost zavaljenega, debelega: kljub zavaljenosti je uren; zavaljenost trupa
  10.      zavarovánost  tudi zavárovanost -i ž (á; á) stanje zavarovanega: zavarovanost poti; občutek zavarovanosti / družbena, gospodarska zavarovanost
  11.      zavédnost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost zavednega človeka: izražati, utrjevati svojo zavednost; narodna, politična, stanovska zavednost / priti na sestanek iz zavednosti 2. redko zavestnost: zavednost doživljanja / zavednost dejanja 3. star. prisebnost: osupnil je, vendar ni izgubil zavednosti / ohraniti zavednost duha 4. star. zavest: bolnik je izgubil zavednost; že dva dni je brez zavednosti ● zastar. reči kaj v zavednosti svoje prednosti zavesti
  12.      zaverovánost  in zavérovanost -i ž (á; ẹ́) stanje zaverovanega človeka: iz zaverovanosti ga je prebudil očetov glas; zaverovanost gledalcev, občinstva; zaverovanost v delo, preteklost / zaverovanost v samega sebe
  13.      zavéstnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost zavestnega: bolnikova zmanjšana zavestnost / iz vročičnih blodenj se prebuditi v zavestnost zavestno stanje / zavestnost gibov, postopkov; zavestnost in spontanost / pisateljeva programska, ustvarjalna zavestnost / knjiž. visoka narodna zavestnost zavednost
  14.      zavétnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost zavetnega: dolina je zaradi svoje zavetnosti zelo rodovitna / ekspr. zavetnost tople delovne sobe
  15.      zavézanost  -i ž (ẹ́) stanje zavezanega: zavezanost nahrbtnika / ekspr. zavezanost koga delu, resnici, zemlji
  16.      zavidljívost  -i ž (í) ekspr. zavistnost, zavist: zavidljivost sosedov / s svojim vedenjem je vzbudil zavidljivost
  17.      zavídnost  -i ž (í) knjiž. zavistnost, zavist: zavidnost sodelavcev; ekspr. zelena zavidnost / čutiti zavidnost do koga
  18.      zavísnost  -i ž (í) zastar. odvisnost: otrokova zavisnost od staršev / ekonomska, politična zavisnost
  19.      zavístnost  -i ž (í) lastnost, značilnost zavistnega človeka: premagovati zavistnost v sebi
  20.      zavítost  -i ž () lastnost, značilnost zavitega: zavitost cevi / ekspr. zavitost izražanja
  21.      zavozlánost  -i ž (á) stanje zavozlanega: zavozlanost niti / zavozlanost problema / ekspr. zavozlanost sloga
  22.      zavóženost  -i ž (ọ́) pog., ekspr. stanje česa, kar je zaradi napačnega vodenja, delovanja v slabem, neugodnem položaju: zavoženost podjetja / zavoženost vojaškega položaja / zavedati se lastne zavoženosti
  23.      zavrátnost  -i ž () knjiž. zahrbtnost: sovražiti koga zaradi njegove zavratnosti / zavratnost puščave / tako ravnanje je zavratnost zahrbtno dejanje
  24.      zavŕtost  -i ž () lastnost, značilnost zavrtega: zavrtost koles / spolna zavrtost; zavrtost čustvovanja; zavrtost v gibanju, govorjenju
  25.      zavŕženost  -i ž () 1. ekspr. stanje človeka, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči: občutek zavrženosti in nemoči 2. knjiž. značilnost nemoralnega, pokvarjenega človeka: prizadela jih je njegova zavrženost / moralna zavrženost

   5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA