Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (5.301-5.325)


  1.      vzvalovánost  -i ž (á) stanje vzvalovanega: vzvalovanost gladine / ekspr. čustvena, notranja vzvalovanost / ekspr. v vzvalovanosti prebiti noč ♪
  2.      vzvíšenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost vzvišenega: vzvišenost odra omogoča pregled nad množico / duhovna vzvišenost; vzvišenost nad predsodki / vzvišenost ideje, poklica / odpraviti koga s prezirljivo vzvišenostjo / v svoji vzvišenosti se ni oziral na nikogar ♪
  3.      vživétost  -i ž (ẹ̑) stanje vživetega: njegova vživetost je presenetljiva; vživetost v novo okolje / vživetost v delo ♪
  4.      zabavežêljnost  -i ž (é) lastnost zabaveželjnega človeka: zabaveželjnost mladih ljudi ♪
  5.      zabavljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zabavljivega človeka: zabavljivost ga je minila / s humorjem in zabavljivostjo ocenjevati politične dogodke ♪
  6.      zabávnost  -i ž (á) lastnost, značilnost zabavnega: presenetil jih je s svojo zabavnostjo in živahnostjo / zabavnost gledališkega dela ♪
  7.      zabítost  -i ž (ȋ) slabš. omejenost, neumnost: jeziti se zaradi njegove zabitosti ♪
  8.      zablodélost  -i ž (ẹ́) knjiž., redko zmotnost, zgrešenost: dokaz zablodelosti trditve ♪
  9.      zabôsti  -bôdem dov., zabôdel in zabódel zabôdla, stil. zabòl zabôla (ó) 1. s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj: zabosti z iglo v meh // s sunkom, potiskanjem narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: ko je prenehala šivati, je zabodla iglo v blazinico; zabosti risalni žebljiček v desko 2. s potiskom noža, bodala zlasti v srce ubiti, umoriti: v jezi je zabodel soseda; pogledala me je, kot bi jo zabodel zabôsti se s koničastim delom prodreti v kaj in tam ostati: trn se mu je zabodel v prst; globoko se zabosti ● ekspr. njegov pogled se je zabodel vanjo ostro, strogo jo je pogledal zabodèn -êna -o 1. deležnik od zabosti: našli so ga zabodenega; pog. gleda kakor zaboden vol zelo neumno ali začudeno 2. ekspr. zelo neumen ali začuden: zaboden pogled; prisl.: zabodeno strmeti predse; nikar tako zabodeno ne glej ♪
  10.      zabrísanost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost zabrisanega: zabrisanost napisa / njegovim izjavam očitajo zabrisanost nejasnost, nedoločenost ♪
  11.      zabúbljenost  -i ž (ȗ) stanje zabubljenega: zabubljenost ličinke ● ekspr. provincialna zabubljenost ozkost, zaprtost ♪
  12.      zabúhlost  -i ž (ú) lastnost, značilnost zabuhlega: težko dihanje in splošna zabuhlost bolnika / zabuhlost obraza ♪
  13.      začáranost  -i ž (ȃ) po ljudskem verovanju stanje začaranega: začaranost ljudi, živali ♪
  14.      začásnost  -i ž (á) lastnost, značilnost začasnega: začasnost vojaške zasedbe / začasnost mej / začasnost upravne določbe ♪
  15.      začínjenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost začinjenega: primerna začinjenost jedi / ekspr. robata začinjenost srednjeveških zgodb ♪
  16.      začrnélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost začrnelega: začrnelost listov; začrnelost streh ♪
  17.      začúdenost  -i ž (ȗ) stanje začudenega človeka: ni znala prikriti začudenosti; otroška začudenost ♪
  18.      zadáhlost  -i ž (á) lastnost, značilnost zadahlega: zadahlost kruha / star. zadahlost zraka zatohlost ♪
  19.      zadétost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost zadetega: psihološka zadetost oseb v drami ♪
  20.      zadíhanost  -i ž (ȋ) stanje zadihanega človeka: od zadihanosti je komaj govoril ♪
  21.      zadírčnost  -i ž (ȋ) lastnost zadirčnega človeka: zaradi zadirčnosti in prepirljivosti ni priljubljen ♪
  22.      zadirljívost  -i ž (í) redko zadirčnost: naveličali so se njegove zadirljivosti ♪
  23.      zàdôbnost  -i ž (ȁ-ó) lingv. razmerje med dvema dejanjema, pri katerem se časovno drugo dejanje gleda s stališča prvega: glagolske oblike za izražanje zadobnosti ♪
  24.      zadolžênost  -i [u̯ž] ž (é) stanje zadolženega človeka: zadolženost kmetov / zadolženost gospodarstva / zadolženost se manjša, veča dolg, dolgovi ♪
  25.      zadôsten  -tna -o prid. (ó) ki ustreza, zadošča a) po količini, meri: za telesni razvoj je potrebna zadostna hrana; zbrati zadostna sredstva za obnovo šole; tečaj bo organiziran, če bo zadostno število udeležencev / zadosten premislek / publ. občani so ostali brez zadostnega odgovora zadovoljivega / zadostna količina, mera b) po lastnostih, kakovosti: zadosten dokaz, razlog, vzrok; pridobiti si zadostno izobrazbo / knjiž. biti samemu sebi zadosten ne potrebovati drugega ♦ šol. zadostni uspeh uspeh s povprečno oceno zadostno; zadostna ocena najnižja pozitivna ocena zadôstno prisl.: zadostno utemeljena trditev ∙ knjiž. jama je bila zadostno globoka, da se je v njej lahko hodilo dovolj, zadosti; sam.: izdelati z zadostnim zadostnim uspehom; v razredu je petina zadostnih učencev z zadostnim uspehom; dobiti zadostno zadostno oceno ♪

   5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA