Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OST (5.276-5.300)
- vzglédnost -i ž (ẹ́) zglednost: vsebinska zanimivost in vzglednost jezika v romanu ♪
- vzgojênost -i ž (é) lastnost vzgojenega človeka: truditi se za vzgojenost in osebni razvoj / socialna zrelost in vzgojenost ♪
- vzgojljívost -i ž (í) lastnost, značilnost vzgojljivega človeka: različna vzgojljivost otrok; spoznavati učenčevo vzgojljivost in učljivost ♪
- vzgójnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost vzgojnega: poučnost in vzgojnost mohorske povesti / poudariti vzgojnost pri pouku ♪
- vzhíčenost -i ž (ȋ) knjiž. prevzetost, navdušenost: vzhičenost mine, prevzame koga; vzhičenost nad lepoto pokrajine / ljubezenska vzhičenost / govoriti z vzhičenostjo ♪
- vzhódnoštájerski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na vzhodni del Štajerske: vzhodnoštajerska naselja / vzhodnoštajersko narečje ♪
- vzkipljívost -i ž (í) ekspr. lastnost, značilnost človeka, ki se hitro razjezi, razburi: njegova vzkipljivost je znana ♪
- vznemírjenost -i ž (ȋ) stanje vznemirjenega človeka: obide, prevzame ga vznemirjenost; čutiti, prikriti vznemirjenost / publ. diplomat je izrazil vznemirjenost zaradi incidenta / čustvena, idejna vznemirjenost ♪
- vznemirljívost -i ž (í) lastnost, značilnost vznemirljivega: vznemirljivost novice / vznemirljivost uprizoritve / duhovna vznemirljivost / ekspr. do vznemirljivosti lep zelo lep ♪
- vznesênost -i ž (é) stanje vznesenega človeka: vznesenost jih je minila, prevzela; govoriti v vznesenosti / vznesenost besed, čustev ♪
- vzórnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost vzornega: njegova vzornost je splošno znana; vzornost vedenja ♪
- vzpétost -i ž (ẹ̑) 1. lastnost, značilnost vzpetega: strma vzpetost pobočja 2. knjiž. vzpetina: iz ravnine se dvigajo osamljene vzpetosti ♪
- vzpodbôsti -bôdem dov., vzpodbôdel in vzpodbódel vzpodbôdla, stil. vzpodbòl vzpodbôla (ó) spodbosti: jezdec vzpodbode konja / vzpodbosti koga k delu, razmišljanju / ta beseda, misel ga je še bolj vzpodbodla ♪
- vzporédnost -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost vzporednega: vzporednost črt, ploskev / vzporednost temelji na podobnosti ali nasprotju / vzporednost duševnih in telesnih pojavov // kar je kje enako, podobno s čim drugim kje drugje: ugotoviti vzporednosti med dogodkoma ♪
- vzpostáva -e ž (ȃ) redko vzpostavitev: vzpostava demokracije ♪
- vzpostavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od vzpostaviti: vzpostavitev novega družbenega reda / vzpostavitev diplomatskih odnosov; vzpostavitev prometne, telefonske zveze / vzpostavitev prejšnjega stanja ♪
- vzpostáviti -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da začne obstajati kako zaželeno stanje, dejstvo: vzpostaviti mir, red; vzpostaviti ravnotežje v gospodarskem razvoju; vzpostaviti drugačno družbeno ureditev / vzpostaviti diplomatske odnose, stike; po kurirju vzpostaviti zvezo s četo; vzpostaviti radijsko, telefonsko zvezo / vzpostaviti redni promet med naselji // knjiž. uresničiti, uveljaviti: vzpostaviti nove norme; vzpostaviti se kot subjekt ♦ jur. vzpostaviti poslancu imunitetno pravico narediti, da zanj ponovno velja 2. knjiž. postaviti, sestaviti: vzpostaviti sposobno ekipo, organizacijo / vzpostaviti novo vlado / vzpostaviti oporišča 3. knjiž. obnoviti, znova ustvariti: vzpostaviti nekdanje kraljestvo; vzpostaviti prejšnje, prvotno stanje / teoretično vzpostaviti izumrli jezik 4. zastar. znova postaviti, ustoličiti: vzpostaviti prejšnjega predsednika / vzpostaviti koga na prestolu vzpostávljen -a -o: znova vzpostavljen promet; vzpostavljeno zaupanje ♪
- vzpostávljanje -a s (á) glagolnik od vzpostavljati: vzpostavljanje ravnotežja v gospodarskem razvoju / vzpostavljanje diplomatskih odnosov / vzpostavljanje v prvotno stanje ♪
- vzpostávljati -am nedov. (á) 1. delati, prizadevati si, da začenja obstajati kako zaželeno stanje, dejstvo: vzpostavljati red v državi / vzpostavljati gospodarske stike z drugo državo; vzpostavljati prometne, telefonske zveze / vzpostavljati novo oblast // knjiž. uresničevati, uveljavljati: ta dejstva vzpostavljajo drugačno razmerje / umetnost vzpostavljajo estetski odnosi 2. knjiž. postavljati, sestavljati: vzpostavljati komisije / vzpostavljati vojaška oporišča 3. knjiž. obnavljati, znova ustvarjati: vzpostavljati prvotno stanje; vzpostavljati pretrgane zveze ♪
- vzradostíti -ím dov., vzradóstil (ȋ í) knjiž. razveseliti, osrečiti: vabilo ga je vzradostilo; vzradostiti koga z novico vzradostíti se razveseliti se: vzradostiti se ob novici / ekspr. srce se mu vzradosti vzradoščèn -êna -o: vzradoščen klic, obraz; biti vzradoščen; prisl.: vzradoščeno pogledati ♪
- vzradoščênost -i ž (é) knjiž. veselje, sreča: vzradoščenosti ni mogel prikriti; vzradoščenost obdarjenih ♪
- vzravnánost -i ž (á) lastnost, značilnost vzravnanega: vzravnanost hrbtenice / vzravnanost jezdeca; ponosna, vojaška vzravnanost / posebnost človeka je vzravnanost in pokončna hoja / ekspr. vzgojiti komu vzravnanost načelnost, značajnost / stati v togi vzravnanosti ♪
- vzróčnost -i ž (ọ̄) značilnost vzročnega: raziskovati vzročnost pojavov; časovna, materialna vzročnost; vzročnost in posledičnost ♦ filoz. načelo vzročnosti načelo, po katerem ima vsak pojav določen vzrok // kar vzročno določa kaj, je povezano s čim: bog mu je vzročnost vsega, kar obstaja / vzročnost te bolezni še ni znana vzroki ♪
- vztrájnost -i ž (ā) lastnost, značilnost vztrajnega: občudovati vztrajnost koga; ekspr. železna vztrajnost; vztrajnost pri delu, v iskanju / delo zahteva veliko vztrajnosti in pazljivosti; z vztrajnostjo se marsikaj doseže / ekspr. vztrajnost šumenja // fiz. lastnost teles, da se upirajo spremembi smeri gibanja in hitrosti: zakon vztrajnosti; pren., ekspr. njuna zveza je trajala samo še po zakonu vztrajnosti ◊ elektr. vztrajnost luminiscenčnega zaslona lastnost luminiscenčnega zaslona, da svetlost točke na njem
po prenehanju vzbujanja še nekaj časa ne pade na nič; vet. mlečna vztrajnost krav sposobnost krav, da določeno dobo dajejo približno enake količine mleka ♪
- vztrájnosten -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na vztrajnost: vztrajnostni preizkus / vztrajnostni tek, trening / vztrajnostni plavalec / vztrajnostni upor; vztrajnostni zakon / vztrajnostni moment količina, ki pove, koliko se telo upira pospeševanju pri vrtenju; vztrajnostna masa količina, ki pove, koliko se telo upira pospeševanju ♦ geom. vztrajnostna os vsaka od premic skozi težišče; teh. vztrajnostni regulator regulator, ki izkorišča za regulacijo vztrajnost vrtečih se mas ♪
5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376