Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OST (5.251-5.275)
- vsèpričujóčnost -i ž (ȅ-ọ́) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vsepričujočnost turistov / vsepričujočnost nezaupljivosti ♦ rel. božja vsepričujočnost ♪
- vsèprisôtnost -i ž (ȅ-ó) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vseprisotnost vojakov / vseprisotnost smrti ♪
- vsesplôšnost -i ž (ó) ekspr. splošnost: vsesplošnost odločanja; vsesplošnost nekaterih pojavov ♪
- vsestránost -i ž (á) knjiž. vsestranskost: vsestranost gospodarskih prizadevanj / igralčeva, pisateljeva vsestranost ♪
- vsestránskost -i ž (á) lastnost, značilnost vsestranskega: vsestranskost proučevanja česa / človekova vsestranskost; vsestranskost športnika / vsestranskost priprave ♪
- vsevédnost -i ž (ẹ́) lastnost vsevednega človeka: otroci verjamejo v vsevednost staršev; avtorjeva vsevednost; namišljena vsevednost ♦ rel. božja vsevednost ♪
- vsevídnost -i ž (í) knjiž. lastnost vsevidnega človeka: vsevidnost izkušenih ljudi ♪
- vseználost -i ž (á) knjiž. lastnost človeka, ki vse zna: vseznalost mojstrov / čudi se vseznalosti ciganke vsevednosti ♪
- vsíljenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost vsiljenega: vsiljenost družbenega reda ♪
- vsiljívost -i ž (í) lastnost, značilnost vsiljivega: vsiljivost prodajalcev na trgu / ekspr. vsiljivost barv ♪
- všéčnost -i ž (ẹ́) knjiž. 1. privlačnost, lepota: zavedala se je svoje všečnosti; čustvena navezanost ne raste le iz telesne všečnosti // prijetna stvar: ljudje si pripovedujejo všečnosti; všečnosti in nevšečnosti na potovanju 2. zadovoljstvo, občutek prijetnosti: vzbujala je všečnost / gledati, poslušati kaj z všečnostjo ● knjiž. barva hiš je odvisna od všečnosti prebivalcev okusa ♪
- všólanost -i ž (ọ̑) šol. stanje všolanega človeka: všolanost šoloobveznih otrok ♪
- vtikljívost -i ž (í) ekspr. lastnost človeka, ki se (rad) vmešava, vtika v kaj: zdaj vidiš, kaj se zgodi zaradi človeške vtikljivosti ♪
- vulgárnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost vulgarnega: zabavala jih je njegova vulgarnost / vulgarnost izražanja / očitati delu vulgarnost / niso še pozabili njegovih vulgarnosti grobih, prostaških dejanj ∙ knjiž. predavatelj je zašel v vulgarnost začel preveč aktualno poenostavljeno, preprosto obravnavati, prikazovati kaj ♪
- vzajémnost -i ž (ẹ̑) 1. povezanost s čim enakim, ustreznim kot povračilom: dogovoriti se o vzajemnosti prevajanja literarnih del / sporazum temelji na vzajemnosti ♦ jur. načelo vzajemnosti načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom // medsebojna povezanost, odvisnost: vzajemnost med rastlinstvom in živalstvom / vzajemnost duševnega in telesnega razvoja 2. medsebojna povezanost, pomoč, podpora članov kake skupnosti: računati, zanesti se na vzajemnost; delavska, vaška
vzajemnost; občutek vzajemnosti / slovanska vzajemnost ♪
- vzbóčenost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost vzbočenega: vzbočenost stopala ♪
- vzbóklost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost vzboklega: vzboklost trebuha ♪
- vzbúrjenost -i ž (ȗ) stanje vzburjenega: po vsem telesu je čutil prijetno vzburjenost; čustvena, telesna vzburjenost / spolna vzburjenost / knjiž. od vzburjenosti rdeč obraz vznemirjenosti, razburjenosti ♪
- vzbúrkanost -i ž (ȗ) stanje vzburkanega: vzburkanost morja / ekspr. čustvena, notranja vzburkanost vznemirjenost, razvnetost ♪
- vzburljívost -i ž (í) lastnost, značilnost vzburljivega: vzburljivost dotikov; stopnja vzburljivosti / spolna vzburljivost / knjiž. za bolnika je značilna velika vzburljivost razburljivost ♪
- vzdráženost -i ž (ā) stanje vzdraženega: povzročiti vzdraženost; živčna vzdraženost; vzdraženost čutil / spolna vzdraženost ♪
- vzdražljívost -i ž (í) lastnost, značilnost vzdražljivega: povečati vzdražljivost organa; čustvena, živčna vzdražljivost / knjiž. lotila se ga je čudna vzdražljivost razdražljivost, razburjenost ♪
- vzdržánost -i ž (á) knjiž. zadržanost: kazati vzdržanost; vzdržanost in boječnost ♪
- vzdržljívost -i ž (í) 1. lastnost, značilnost vzdržljivega: tekmovalci so pokazali veliko vzdržljivost; trpljenje je doseglo meje človeške vzdržljivosti / duševna, telesna vzdržljivost / preizkusiti vzdržljivost kovine / vzdržljivost ropota 2. star. vzdržnost: prostovoljna vzdržljivost / spolna vzdržljivost ♪
- vzdŕžnost -i ž (r̄) stanje vzdržnega človeka: odločiti se za vzdržnost; vzroki za vzdržnost / spolna vzdržnost / vzdržnost pri jedi, pijači / redko jensko steklo ima veliko vzdržnost vzdržljivost ♪
5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351