Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OST (4.526-4.550)
- speciálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost specialnega: razumeti specialnost razmer / specialnost te restavracije je, da v njej pripravljajo dietno hrano / ta rastlina, žival je specialnost našega morja // ekspr., s prilastkom kar kdo dobro obvlada, na kar se kdo dobro spozna: njena specialnost je risanje vzorcev za tapete / to sodi v njeno ožjo specialnost / dobro obvlada svojo specialnost / zbrali so se zdravniki vseh specialnosti specializacij ♪
- specífičnost -i ž (í) posebnost, svojevrstnost: specifičnost barv, oblik / spoznati krajevne specifičnosti ♪
- spéčnost -i ž (ẹ́) knjiž. spanje, zaspanost: sredstva proti spečnosti; razlika med budnostjo in spečnostjo ♪
- spéhanost -i ž (ẹ̑) redko upehanost: spehanost konj / od spehanosti je ves rdeč v obraz ♪
- spektakulárnost -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost spektakularnega: spektakularnost prireditve / spektakularnost odstopa ♪
- spekulatívnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost spekulativnega: spekulativnost razmišljanja ♦ filoz. spekulativnost Heglove filozofije ♪
- spénjenost -i ž (ẹ̑) značilnost spenjenega: spenjenost morja, vode ♪
- spéšnost -i ž (ẹ́) 1. star. hitrost, urnost: stekel je, ker je vedel, da je od njegove spešnosti odvisna rešitev 2. zastar. uspešnost: spešnost pri delu ♪
- spétost -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje spetega: spetost listov / knjiž. med ljudmi ni resnične spetosti povezanosti ♪
- spévnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost spevnega: spevnost pesmi, skladbe / spevnost jezika / spevnost arije ♪
- spirituálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost spiritualnega: zaradi svoje spiritualnosti se njegovi nazori niso uveljavili / spiritualnost ekspresionistov ♪
- splášenost tudi splašênost -i ž (á; é) lastnost, stanje splašenega: splašenost konja / očitati si svojo splašenost ♪
- spletênost -i ž (é) značilnost spletenega: spletenost las ♪
- splôščenost tudi sploščênost -i ž (ȏ; é) lastnost, značilnost sploščenega: sploščenost predmeta / sploščenost zemlje ob tečajih ♪
- splôšnost -i ž (ó) 1. lastnost, značilnost splošnega: splošnost nekaterih pojavov; prizadevati si za splošnost izobrazbe; splošnost zadovoljstva je bila očitna 2. filoz. kar se nanaša na bistvene skupne znake pri vseh primerkih: prehajati preko posebnosti v splošnost ♪
- spočítost -i ž (ȋ) stanje spočitega človeka: duševna, telesna spočitost; naspanost in spočitost ♪
- spodbôsti -bôdem tudi izpodbôsti -bôdem dov., spodbôdel in spodbódel spodbôdla tudi izpodbôdel in izpodbódel izpodbôdla, stil. spodbòl spodbôla tudi izpodbòl izpodbôla (ó) 1. z rahlim vbodom, sunkom, navadno z ostrogami, spodbuditi žival, da se (hitreje) premika: skočil je na konja in ga spodbodel / spodbosti žrebca v tek 2. ekspr. spodbuditi sploh, zlasti z ostrimi besedami: spodbosti koga k delu, razmišljanju / neuspeh ga je še bolj spodbodel; to ga je spodbodlo, da je še bolj nagajal ♪
- spodbúdnost -i ž (ú) lastnost, značilnost spodbudnega: spodbudnost njegovih besed / spodbudnost delitve dohodka po delu ♪
- spodóbnost -i ž (ọ́) spodobno vedenje, ravnanje: skrbeti za red in spodobnost; prekršiti pravila spodobnosti / iz spodobnosti, zaradi spodobnosti ni ugovarjal ∙ zastar. vesti se po spodobnosti spodobno ♪
- spogledljívost -i ž (í) lastnost, značilnost spogledljivega človeka: moti ga njena spogledljivost; ženska spogledljivost / ekspr. v njegovih pesmih ni nobene spogledljivosti nepristnosti, narejenosti ♪
- spojênost -i ž (é) lastnost, značilnost spojenega: spojenost posameznih delov / spojenost človeka z naravo / v antologiji se kaže izredna spojenost pesniške oblike z vsebino ♪
- spokojênost -i ž (é) knjiž. pomirjenost: spokojenost človeka s samim seboj in z okolico ♪
- spokójnost -i ž (ọ̄) knjiž. 1. mirnost: njegova spokojnost vzbuja občudovanje / njen obraz izžareva spokojnost / občutiti v sebi spokojnost / spokojnost dihanja 2. mir, tišina: na pokrajino lega spokojnost ♪
- spokórnost -i ž (ọ́) rel. duševno stanje človeka, ki živi spokorno: postna spokornost / storiti kaj iz spokornosti ♪
- spôlnost -i ž (ȏ) 1. značilnosti, ravnanje, izhajajoče iz spolnega nagona: spolnost pri razvitih živalih; razvoj spolnosti / ljubezen in spolnost spolni nagon 2. spolna dejavnost, spolno življenje: spolnost je pogojena z nagonom; zunajzakonska spolnost; problemi spolnosti pri mladini / v filmih, leposlovju je veliko spolnosti ♪
4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626