Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OST (3.976-4.000)
- rahítičnost -i ž (í) stanje rahitičnega: preprečevati rahitičnost ♪
- rahločútnost -i ž (ū) lastnost rahločutnega človeka: dobro pozna njeno rahločutnost; pomanjkanje rahločutnosti / iz rahločutnosti do nje ni več omenjal minule nesreče / z rahločutnostjo mu je pripovedoval o napakah rahločutno ♪
- ráhlost -i ž (á) lastnost, značilnost rahlega: rahlost zemlje / ekspr. skrival je svojo rahlost ♪
- rákavost -i ž (á) značilnost rakavega: rakavost telesa / pri njem so opazili znamenja rakavosti raka ♪
- ránjenost -i ž (ā) stanje ranjenega: njegova huda ranjenost jo je skrbela; ranjenost živali / ekspr. ranjenost ponosa se mu je kazala na obrazu ♪
- ranljívost -i ž (í) lastnost, značilnost ranljivega: ranljivost organa, telesa / ekspr. duševna ranljivost / ekspr. ranljivost sovražnikove obrambe ♪
- ránost -i ž (á) star. zgodnost: ranost ure / ranost krompirja ♪
- ráskavost -i ž (á) lastnost, značilnost raskavega: raskavost debla, površine / raskavost dlani, kože / raskavost je izginila iz njegovega glasu ♪
- rástnost -i ž (ā) sposobnost za rast: gnojila vplivajo na rastnost; raziskovati rastnost rastlin, živali; pomanjkljiva rastnost semena ♪
- ráščavost -i ž (á) knjiž. lastnost raščavega: boljšati, preizkušati raščavost sort; raščavost in cvetivost ♪
- ráščenost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost raščenega: krepka raščenost telesa ♪
- ravnodúšnost -i ž (ū) stanje ravnodušnega človeka: njena ravnodušnost ob njegovi nesreči ga je bolela; nič jih ne spravi iz ravnodušnosti; za navidezno ravnodušnostjo se je skrivala radovednost / poslušala ga je s hladno ravnodušnostjo / ekspr. očitali so mu politično ravnodušnost ♪
- ravnoprávnost -i ž (á) zastar. enakopravnost: uzakoniti ravnopravnost; boriti se za ravnopravnost / državljanska, verska ravnopravnost ♪
- rávnost -i ž (á) lastnost, značilnost ravnega: ravnost črte / ravnost nog ♪
- ravnotéžnosten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ravnotežje: ravnotežnostne vaje / s telovadbo izboljšati ravnotežnostni čut čut za ravnotežje ♪
- razbéljenost -i ž (ẹ́) stanje razbeljenega: razbeljenost jekla / razbeljenost puščavskega peska ♪
- razbesnélost -i ž (ẹ́) stanje razbesnelega: v razbesnelosti ga je hotel ubiti ♪
- razbítost -i ž (ȋ) dejstvo, da je kaj razbito: razbitost pohištva / gospodarska in politična razbitost dežele; razbitost kmetijstva ● knjiž. duševna, notranja razbitost razdvojenost, razklanost ♪
- razblínjenost -i ž (ȋ) knjiž. dejstvo, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: kritiki očitajo delu razblinjenost / razblinjenost pripovedi ♪
- razbolélost -i ž (ẹ́) stanje razbolelega: razbolelost zapestja / v razbolelosti je pozabil na trpljenje drugih / duševna, notranja razbolelost ♪
- razbolênost -i ž (é) stanje razbolenega: zaradi razbolenosti celega telesa ni mogel spati / občutek razbolenosti / čustvena, notranja razbolenost ♪
- razborítost -i ž (ȋ) 1. ekspr. naglost, vročekrvnost: zaradi svoje razboritosti med sodelavci ni bil priljubljen // živahnost, nemirnost: razboritost otrok jo je izčrpavala 2. zastar. bistroumnost, pametnost: ponosen je na sinovo razboritost ♪
- razbôsti -bôdem dov., razbôdel in razbódel razbôdla, stil. razbòl razbôla (ó) narediti vbode, vbodljaje na več mestih: razbosti blago z iglo razbodèn -êna -o: razboden suknjič ♪
- razbrázdanost -i ž (ȃ ) ekspr. lastnost, značilnost razbrazdanega: razbrazdanost površine kamna ♪
- razbremenjênost -i ž (é) 1. stanje razbremenjenega: razbremenjenost vozila 2. dejstvo, da je kdo razbremenjen: za sodobni čas sta značilni telesna razbremenjenost in duševna obremenjenost človeka ♪
3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076