Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (3.776-3.800)



  1.      prilétnost  -i ž (ẹ̑) stanje priletnega človeka: zaradi priletnosti se je upokojil
  2.      prilizljívost  -i ž (í) star. priliznjenost: samoljubnost in prilizljivost / osladiti govorico s prilizljivostmi priliznjenimi besedami, izrazi
  3.      prilíznjenost  -i ž () lastnost, značilnost priliznjenega človeka: s svojo priliznjenostjo ga je preslepila / priliznjenost besed, glasu ga odbija
  4.      priljúbljenost  -i ž (ú) lastnost, značilnost priljubljenega: njegova priljubljenost raste, upada; med mladino uživa veliko priljubljenost; biti na vrhuncu priljubljenosti / priljubljenost košarke
  5.      priljúdnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost priljudnega človeka: zaradi priljudnosti se je povsod hitro udomačil; svetovljanska priljudnost / ekspr. kazati priljudnost do otrok, živali biti prijazen, ljubeznivzastar. mojstra je obvestil iz priljudnosti, ne iz obveznosti iz vljudnosti, obzirnosti
  6.      prilóžnost  -i ž (ọ́) kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: če bo priložnost nanesla, nastala, ekspr. se ponudila, bom svoj namen uresničil; imeti, izkoristiti, zamuditi priložnost; redka priložnost; ekspr. idealna, izredna priložnost; priložnost za beg / ob priložnosti te obiščem / dajem ti priložnost, da se izkažeš možnost; ljudje, ki sem jih imel priložnost srečati, so bili zelo prijazni ki sem jih srečal / kot vljudnostna fraza izrabljam to priložnost, da se vam zahvalim za pomoč // določen dogodek, dejstvo, ki omogoča uresničitev česa: semenj je priložnost za nakupe; jutri bo sestanek, ob tej priložnosti ti vse pojasnim / ob taki priložnosti ženske jokajo ob takem dogodku; obleka za slavnostne, večerne priložnosti; rojstni dan, pogreb in druge priložnosti ● ekspr. to dekle je zanj dobra priložnost je zelo primerno, da se z njo poroči; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; pri vsaki priložnosti ga obišče kadar more
  7.      prilóžnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na priložnost: a) priložnostni pogovor v čakalnici / priložnostni nakup / priložnostni delavec v pristanišču delavec, ki ni v delovnem razmerju in nima vnaprej zagotovljenega, stalnega dela; priložnostni obiskovalci gledališča obiskovalci, ki obiščejo gledališče samo včasih; živeti od priložnostnega dela dela, ki ni stalno, vnaprej zagotovljeno b) v kratkem priložnostnem govoru je opisal slavljenčevo življenjsko pot; priložnostna uprizoritev drame ◊ biol. priložnostni zajedavec zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; lit. priložnostna pesem pesem, ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; priložnostna znamka znamka, izdana ob obletnici določenega dogodka ali ob določenem dogodku prilóžnostno prisl.: živi od tega, kar priložnostno zasluži
  8.      primárnost  -i ž () lastnost primarnega: primarnost kulture / primarnost pojava / princip primarnosti materije in sekundarnosti zavesti
  9.      primerljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost primerljivega: lahka primerljivost; primerljivost podatkov
  10.      primérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost primernega: zakon je že pokazal svojo primernost; večja ali manjša primernost igrač za določeno otrokovo starost; načelo primernosti / moralna primernost kandidatov
  11.      primitívnost  -i ž () lastnost, značilnost primitivnega: primitivnost zgradbe nižjih živali / primitivnost materialne kulture afriških plemen / primitivnost obdelave / redko gospodarska primitivnost nerazvitost, zaostalost / slabš. njegova primitivnost ga moti neizobraženost, nekulturnost
  12.      primóranost  -i ž (ọ̑) prisiljenost: nujnost in usodna primoranost / storiti kaj iz primoranosti
  13.      principiálnost  -i ž () knjiž. načelnost: omejevati se le na teoretično principialnost / principialnost politike
  14.      priobčljívost  -i ž (í) zastar. izrazljivost, izraznost: zahtevati večjo priobčljivost jezika; priobčljivost umetnosti
  15.      priostrênost  -i ž (é) značilnost priostrenega: priostrenost gorskih grebenov / knjiž. satirična priostrenost pesmi
  16.      priostrítev  -tve ž () glagolnik od priostriti: priostritev kolov; priostritev roba / skrajna priostritev tragičnih nasprotij
  17.      priostríti  -ím dov., prióstril ( í) 1. narediti bolj ostro, koničasto: priostriti konico / priostriti nož nabrusiti // dati čemu koničasto obliko: nasekal je kole in jih priostril; palico je na enem koncu priostril 2. knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: priostriti značajske poteze junakov / idejno priostriti konec pesmi poudariti 3. nav. ekspr. narediti kaj (bolj) strogo: nekatere besede je priostril; s tem je hotel priostriti kritiko tedanjih razmer / trpljenje mu je priostrilo poteze na obrazu 4. knjiž. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev; izostriti: priostriti sluh / priostriti človeku čut za sočloveka / priostril je pogled pogledal je bolj pozorno 5. nav. ekspr. povečati, okrepiti: priostriti razdor; boj za zemljo se je še priostril / priostriti duhovitost v satiro ● pes je priostril ušesa jih postavil v pokončen položaj priostrèn -êna -o: priostren ton polemike; priostrene prekle
  18.      priostrováti  -újem nedov.) 1. delati bolj ostro, koničasto: priostrovati konico svinčnika; priostrovati z nožem 2. nav. ekspr. večati, krepiti: vprašanje beguncev priostruje nasprotje med državama
  19.      pripádnost  -i ž (ā) dejstvo, da kdo, kaj pripada čemu: pripadnost ozemlja naši državi / javno izražati svojo narodno pripadnost; pripadnost k delavskemu razredu / jezikovna, politična, verska pripadnost / pripadnost fevdalnemu gospodu
  20.      pripádnosten  -tna -o (ā) pridevnik od pripadnost: pripadnostna zavest
  21.      pripétost  -i ž (ẹ̑) stanje pripetega: pripetost las; pren. zanj je značilna bolestna pripetost na ženske
  22.      pripóvednost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost pripovednega: pripovednost v pesmi; pripovednost in izpovednost / pripovednost renesančnih slikarjev
  23.      priprávljenost  -i ž () stanje pripravljenega: poskrbeti za pripravljenost letala za polet; povečati duševno, telesno pripravljenost športnika / pohvaliti dobro pripravljenost zborovanja / zaradi nevarnosti poplav je prebivalstvo v pripravljenosti; vojska je v strogi pripravljenosti / izrazili, pokazali so pripravljenost, da nam pomagajo ◊ voj. biti v stanju pripravljenosti v stanju, kot je določeno ob pričakovanju napada
  24.      priprávnost  -i ž (á) lastnost, značilnost pripravnega: pripravnost kraja za zasedo / občudovati pripravnost kakega človeka
  25.      prirédnost  -i ž (ẹ̄) knjiž., redko enakovrednost: prirednost elementov ♦ lingv. prirednost stavkov, zvez

   3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA