Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OST (3.251-3.275)
- pomilostítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pomilostitev: pomilostitveni postopek; pomilostitvena prošnja ♦ jur. pomilostitveni odlok ♪
- pomírjenost -i ž (ȋ) stanje pomirjenega: živeti v pomirjenosti / pomirjenost z okolico ♪
- pomirljívost -i ž (í) lastnost, značilnost pomirljivega: spore sta reševala z veliko pomirljivostjo ♪
- pomodrélost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost pomodrelega: pomodrelost kože ♪
- pompóznost -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost pompoznega: pompoznost sprejema / baročna pompoznost hiše / v svoji pompoznosti je mislil, da zna vse jezike sveta ♪
- ponarejênost -i ž (é) lastnost ponarejenega: ponarejenost dokumentov / ponarejenost volilnih rezultatov / jezila ga je ponarejenost njenega vedenja ♪
- ponesréčenost -i ž (ẹ̑) značilnost ponesrečenega: ponesrečenost načrta ♪
- poneúmljenost -i ž (ȗ) nav. ekspr. lastnost, značilnost poneumljenega človeka: to lahko pripelje do množične poneumljenosti ♪
- poneúmnjenost -i ž (ȗ) nav. ekspr. lastnost, značilnost poneumnjenega človeka: nikjer ni opazil toliko vraževernosti in poneumnjenosti kot pri njih; izrabljali so njegovo poneumnjenost ♪
- poniglávost in poníglavost -i ž (ā; ȋ) knjiž. lastnost potuhnjenega, hinavskega človeka: niso ga marali zaradi njegove poniglavosti / to je naredil iz otroške poniglavosti nagajivosti, navihanosti / pisatelj prikazuje moralno poniglavost takratne družbe izprijenost, pokvarjenost // potuhnjeno, hinavsko dejanje: tovariši so naredili hudo poniglavost; odpustil ji je vse njene poniglavosti ♪
- ponížanost -i ž (ȋ) stanje ponižanega človeka: občutek ponižanosti; ponižanost in užaljenost / v svoji ponižanosti je mirno prenašal vse, kar so mu rekli ♪
- poniževálnost -i ž (ȃ) značilnost poniževalnega: ni opazila poniževalnosti takih kupčij ♪
- ponížnost -i ž (í) lastnost, značilnost ponižnega človeka: očetova ponižnost se mu upira; slabš. s svojo pasjo ponižnostjo ne boste nič dosegli / ekspr. od same ponižnosti je lezel vase ♪
- ponorélost -i ž (ẹ́) ekspr. stanje ponorelega človeka: popadla ga je ponorelost / napil se je in divjal v ponorelosti ∙ ekspr. razjeziti se do ponorelosti zelo ♪
- ponotránjenost -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost ponotranjenega: ponotranjenost čustev / igralec je znal upodobiti like z resnično igralsko ponotranjenostjo ♪
- poosébljenost -i ž (ẹ̑) poosebljenje, poosebitev: on je poosebljenost nemškega duha tiste dobe ♪
- poostrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od poostriti: poostritev predpisov / poostritev boja / poostritev ekonomskega vprašanja ♪
- poostríti -ím dov., poóstril (ȋ í) 1. narediti kaj (bolj) ostro: poostriti konico / zastar. poostriti koso nabrusiti 2. nav. ekspr. narediti kaj (bolj) strogo: poostriti kazen, kontrolo, predpise; ukrepi so se poostrili / nenadoma je poostrila glas; skrbi so ji poostrile obraz; poteze na obrazu so se mu poostrile 3. knjiž. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev; izostriti: divjina jim je poostrila čute; takrat sta se mu poostrila sluh in vid 4. knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: poostriti kriterije za kaj / poostriti probleme, vprašanja 5. nav. ekspr. povečati, okrepiti: poostrili so budnost, previdnost / poostriti boj, napad / nesreča je težave še poostrila; hudi časi so se še poostrili / nesoglasja so se po tem dogodku še poostrila zaostrila ● knjiž. zarja je poostrila vrhove gor izostrila poostrèn -êna -o: poostren boj, napad; poostreni odnosi; poostreni varnostni ukrepi ♪
- poostrováti -újem nedov. (á ȗ) 1. nav. ekspr. delati kaj (bolj) strogo: cenzuro so neprenehoma poostrovali 2. knjiž. delati kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: poostrovati kriterije 3. nav. ekspr. večati, krepiti: poostrovati napad, vpliv; socialna nasprotja so se poostrovala ♪
- popáčenost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost popačenega: smejal se je svoji popačenosti v ogledalu / ekspr. popačenost jezika, besed / star. z operacijo popraviti popačenost njegovega obraza iznakaženost / star. moralna popačenost pokvarjenost, izprijenost ♪
- popadljívost -i ž (í) lastnost, značilnost popadljivega: zaradi popadljivosti je pes nosil nagobčnik / ekspr. jezila ga je ženina popadljivost ♪
- popárjenost -i ž (ȃ) ekspr. potrtost, pobitost: ljudi se polašča poparjenost; trudil se je, da ne bi opazila njegove poparjenosti / moralna poparjenost ♪
- popólnost -i [u̯n] ž (ọ̑) lastnost, značilnost popolnega: popolnost seznama / nav. ekspr.: doseči popolnost; najvišja moralna, umska popolnost; popolnost pesnikove lirike / ekspr. izdelati kaj do popolnosti ♪
- popréčnost -i ž (ẹ̑) povprečnost: boj proti poprečnosti ♪
- popredmétenost -i ž (ẹ̑) knjiž. stanje popredmetenega: popredmetenost ideje / popredmetenost bivanja; popredmetenost človeka; odtujenost, popredmetenost človeških odnosov ♪
3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351