Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OST (3.001-3.025)
- organizíranost -i ž (ȋ) značilnost, stanje organiziranega: slaba organiziranost dela; pomanjkanje organiziranosti škodi proizvodnji; višja stopnja organiziranosti pouka / razredna organiziranost delavstva ♪
- orgánskost -i ž (ȃ) knjiž. skladnost, utemeljenost: organskost gradnje romana ♪
- orientíranost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost orientiranega: revolucionarna orientiranost delavstva / orientiranost literature, znanosti / publ. orientiranost k sodobnemu mišljenju, življenju ♪
- originálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost originalnega: originalnost zamisli; originalnost njegovega pripovedovanja jih je pritegnila / potrditi originalnost dokumenta; dvom o originalnosti slike ♪
- ornamentálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost ornamentalnega: ornamentalnost stavb / težnja po ornamentalnosti / slikarstvo je tedaj prešlo skoraj v ornamentalnost ornamentiranje ♪
- ortodóksnost -i ž (ọ̑) knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost: podrejati se cerkveni ortodoksnosti / preveriti ortodoksnost cerkvenih spisov / zagovorniki ideološke ortodoksnosti / ozkosrčna moralna ortodoksnost ♪
- osamélost -i ž (ẹ́) stanje osamelega človeka: osamelost svetilniškega čuvaja; občutek osamelosti; obšel ga je strah pred osamelostjo / preživeti starost v revščini in osamelosti ♪
- osámljenost -i ž (ȃ) stanje osamljenega: otresti se žalosti in osamljenosti; razmere so ljudi prisilile v osamljenost; občutek osamljenosti // lastnost, značilnost osamljenega: osamljenost pojava / strah pred osamljenostjo starih let ♪
- osámljenost tudi osamljênost -i ž (ȃ; é) stanje osamljenega: družbena osamljenost / živeti v gospodarski in politični osamljenosti ♪
- osátost -i ž (á) ekspr. zbadljivost, zadirčnost: vsi poznajo njeno osatost ♪
- osébnost -i ž (ẹ̑) 1. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik: ohraniti svojo osebnost; avtorjeva osebnost v delu še ni dovolj izrazita; sodišče je upoštevalo storilčevo osebnost; oblikovanje, razvoj, vzgoja osebnosti mladega človeka; opredelitev osebnosti; publ. dati čemu pečat svoje osebnosti; ekspr. to je človek brez osebnosti neizrazit; pren., knjiž. to mesto ima svojo osebnost // s prilastkom človek s temi lastnostmi, značilnostmi: biti formirana osebnost; obtoženec je neuravnovešena osebnost; imeti koga za
nezrelo osebnost; on je izrazita umetniška osebnost 2. navadno s prilastkom moralno, kulturno, družbeno pomemben človek: on je osebnost, njegovi nasprotniki pa ne; razviti se v osebnost; velike, vplivne, zgodovinske osebnosti; gosta je sprejel predsednik in druge visoke osebnosti; ekspr. komandant je postal legendarna osebnost; osebnosti iz znanstvenega sveta; razvoj osebe do osebnosti / knjiž., ekspr. kult osebnosti 3. nav. ekspr. človek, oseba: manj samozavestna osebnost se ne uveljavi; položaj osebnosti v družbi ● star. pogosto je poudarjal, da se je treba ogibati osebnostim osebnim sporom, osebni
zameri; knjiž., redko nastopajoče osebnosti v drami osebe, liki; ekspr. skoraj dva metra visoka profesorjeva osebnost postava ◊ ped. mladina z motnjami osebnosti; psih. ekstravertirana, introvertirana osebnost; integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto; psiht. disociacija osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost ♪
- osébnosten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na osebnost: a) osebnostni razvoj človeka; različni osebnostni tipi ljudi; njegov brat ima podobne osebnostne poteze; osebnostna struktura človeka / osebnostni vpliv na poslušalce / učiteljev osebnostni stik z učenci b) bojevati se za osebnostno neodvisnost ženske; osebnostne pravice / osebnostna motenost otrok ◊ jur. osebnostna in premoženjska razmerja občanov; psih. osebnostni test test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti
osébnostno prisl.: osebnostno oblikovati učence; ekspr. osebnostno iztirjen človek; osebnostno motena mladina ♪
- osénčenost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost osenčenega: osvetljenost in osenčenost ploskve / zaradi osenčenosti so bile gube na obrazu še globlje ♪
- osirotélost -i ž (ẹ́) stanje osirotelega človeka: osirotelost otrok / zgodnja osirotelost ♪
- osivélost -i ž (ẹ́) lastnost, stanje osivelega: osivelost las / zgodnja osivelost ♪
- oskrbljênost -i ž (é) lastnost, stanje oskrbljenega: prizadevati si za oskrbljenost tržišča; oskrbljenost zemlje s hranilnimi snovmi / knjiž. oskrbljenost in urejeno življenje ugodno vplivata nanj preskrbljenost ♪
- oskrúnjenost -i ž (ȗ) lastnost, stanje oskrunjenega: oskrunjenost spomenika / ekspr. oskrunjenost srca ♪
- oslabélost -i ž (ẹ́) stanje oslabelega človeka: oslabelost bolnikov / oslabelost vida / od oslabelosti ne more stati ♪
- osládnost -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost osladnega: osladnost kave / osladnost njenega govorjenja / osladnosti in frazarjenja ni maral ♪
- oslepélost -i ž (ẹ́) lastnost, stanje oslepelega: zaradi oslepelosti ni mogel več delati / kvariti si oči do oslepelosti ♪
- osmerostòp -ópa m (ȍ ọ́) vrsta iz osmih vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi osmerostop zavija desno / korakati v osmerostopih ♪
- osmerostrán in osmerostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima za osnovno ploskev osmerokotnik: osmerostrana stavba ♦ geom. osmerostrana piramida, prizma ♪
- osnovánost -i ž (á) lastnost, značilnost osnovanega: verjeti v osnovanost idej / ugotovili so osnovanost pritožbe utemeljenost, upravičenost ♪
- osónčenost -i ž (ọ̑) obsijanost zemeljske površine s sončnimi žarki: zaradi ugodne osončenosti je kraj primeren za turizem ♪
- osórnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost osornega človeka: njegova osornost jo je preplašila / fantov obraz je izražal osornost / ni vajen take osornosti osornega vedenja, ravnanja ∙ zastar. osornost vremena mu je kvarila dobro voljo neprijetno, pusto vreme ♪
2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101