Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (28.213-28.237)


  1.      zmagovít  -a -o prid. (ȋ) 1. ki zmaga, zmaguje: zmagovita vojska / zmagoviti košarkarji; zmagovito moštvo / zmagovita popevka / publ. v tem trenutku so zmagoviti nasprotniki zmagujejo; zmagovit se vrniti 2. s katerim se zmaga, zmaguje: zmagovita karta; zmagovita kombinacija / njegovi nastopi so zmagoviti uspešni ♦ šport. zmagoviti gol, koš 3. v katerem se zmaga, zmaguje: zmagovit boj; zmagovita vojna / ekspr. bojevati se do zmagovitega konca zmage 4. ekspr. na katerem se doseže, dosega velike uspehe: zmagovito potovanje gledališča po evropskih mestih 5. ekspr. ki izraža, kaže veselje, ponos zaradi zmage, uspeha: zmagovit krik / doživeti zmagovit sprejem 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: zmagovita lepota / zmagovit uspeh predstave zelo velik ● publ. avtomobilizem je na zmagovitem pohodu se vedno bolj širi zmagovíto prisl.: zmagovito se bojevati ♪
  2.      zmáj  in zmàj zmája m (ā; ȁ á) 1. v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj: zmaj čuva grad; odsekati zmaju glavo; pastir je premagal zmaja; strašen, velik zmaj; rjove kot zmaj / dvoglavi zmaj 2. kip ali podoba, ki predstavlja tako žival: na mostni ograji so zmaji; slika svetega Jurija z zmajem 3. igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku: zmaj dobro leti; delati, spuščati zmaje; igrati se z zmajem; pisan, velik zmaj / papirnati zmaj 4. ekspr. človek, zlasti ženska, ki silovito napada, navadno z besedami: njegova žena je zmaj; kako si se mogel poročiti s tem zmajem / kdaj bo stari zmaj sklical sestanek šef 5. ekspr. neugnan, zelo živahen otrok: naš mali zmaj je šel spat; kdo bo krotil tega zmaja 6. šport. naprava s krili za letenje, spuščanje po zraku, navadno s hriba v dolino: nad mestom kroži zmaj; leteti z zmajem / letalni zmaj ● ekspr. stanovanjska stiska je stoglavi zmaj zelo huda, neprijetna stvar; publ. njihova vojska je papirnat zmaj nestvarna, navidezna nevarnost; knjiž. peklenski zmaj hudič ◊ obl. ljubljanski zmaj najvišje priznanje na jugoslovanskem sejmu mode v Ljubljani; zool. leteči zmaj kuščar, ki živi v jugovzhodni Aziji, Indiji in Avstraliji in ima med sprednjimi in zadnjimi nogami kožno gubo za letenje, Draco volans; morski zmaji majhne morske ribe s strupenimi žlezami ob bodicah prve hrbtne plavuti, Trachinidae ♪
  3.      zmájarstvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki je v zvezi z letanjem, s spuščanjem z zmaji: razvoj zmajarstva / prvenstvo v zmajarstvu ♪
  4.      zmajáti  zmájem tudi zmájati -em tudi -am dov., zmájaj zmájajte tudi zmajájte; zmajál tudi zmájal (á á; á; ā) 1. navadno v zvezi zmajati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izraziti osuplost, presenečenje, ogorčenje: na vprašanje je zmajal z glavo; sočutno, zamišljeno zmajati z glavo / star. zmajal je z rameni in utihnil skomignil / nič ni rekel, samo zmajal je 2. star. zamajati: lahen veter je zmajal veje / potres je zmajal tla 3. star. razmajati: eksplozije so zmajale stari mlin / čas je zmajal temelje starih vrednot 4. star. omajati: zmajala sta ga jok in vpitje; radi bi ga zmajali, pa ga ne morejo ● star. nihče ni upal zmajati jezika spregovoriti, oglasiti se zmajáti se, tudi zmájati se ekspr., s prislovnim določilom opotekajoč se, okorno iti, oditi: zmajejo se v šotore in zaspijo; počasi se zmaje v hlev / zmajejo se na vozove nerodno, počasi zlezejo zmajávši star.: zmajavši z glavo, napiše recept zmaján tudi zmájan -a -o: po zmajanih stopnicah sta šla v klet ♪
  5.      zmajeváti  -újem nedov. (á ȗ) navadno v zvezi zmajevati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izražati osuplost, presenečenje, ogorčenje: zmajeval je z glavo, rekel pa ni nič; osupel, presenečen zmajevati z glavo / to vendar ni mogoče, so ljudje zmajevali z glavami / nejevoljno zmajevati zmajeváje: poslušalci odhajajo, zmajevaje z glavami zmajujóč -a -e: gledal jo je, zmajujoč z glavo ♪
  6.      zmájski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na zmaje: zmajski grad / pregrinjalo z zmajskimi glavami / zmajska hudobnost / Zmajski most ♪
  7.      zmamíti  in zmámiti -im, in zmámiti -im dov. (ȋ á; á ȃ) ekspr. 1. s čim želenim, vabljivim spraviti koga kam, kamor sicer ne bi šel: zmamiti koga k sebi / zmamiti koga z obljubami; zmamiti koga proč, ven / denar ga je zmamil v svet 2. s svojimi vabljivimi lastnostmi povzročiti, da kdo naredi, stori kaj, česar sicer ne bi naredil, storil: visoka cena je zmamila marsikaterega lastnika, da je živino prodal ● zastar. pijača, vročina človeka zmami omami; prim. izmamiti ♪
  8.      zmámljati  -am nedov. (á) ekspr. 1. s čim želenim, vabljivim spravljati koga kam, kamor sicer ne bi šel: zmamljati ženske k sebi / želje jih zmamljajo v nesrečo 2. s svojimi vabljivimi lastnostmi povzročati, da kdo naredi, stori kaj, česar sicer ne bi naredil, storil: možnost dobrega zaslužka zmamlja ljudi, da podpisujejo pogodbe; prim. izmamljati ♪
  9.      zmanevrírati  -am tudi izmanevrírati -am dov. (ȋ) 1. s spreminjanjem smeri, načina vožnje spraviti vozilo odkod, kam: zmanevrirati ladjo iz pristanišča; zmanevrirati avtomobil skozi ozke ulice 2. ekspr. s spretnostjo, zvijačnostjo spraviti koga odkod, kam: zmanevriral jo je iz sobe / zmanevrirali so ga v odbor ● ekspr. to zadevo je dobro zmanevriral s spretnostjo, zvijačnostjo opravil; prim. izmanevrirati ♪
  10.      zmánjkati  -am dov. (ȃ) 1. s smiselnim osebkom v rodilniku nehati biti na razpolago: zmanjkalo mu je denarja; vode večkrat zmanjka; potapljaču je zmanjkalo zraka / poguma, potrpežljivosti ji ne zmanjka / zmanjkalo mu je besed, vprašanj / sredi gozda zmanjka poti 2. nav. 3. os., evfem. biti ukraden, vzet: spet mu je zmanjkala ena knjiga; z mize je zmanjkal rokopis; naštel je, kaj vse mu je že zmanjkalo ● ekspr. dali so mu injekcijo, da ga ne bi spet zmanjkalo da ne bi spet omedlel; ekspr. čez noč jih je zmanjkalo so izginili, pobegnili; ekspr. od utrujenosti jo je takoj zmanjkalo je takoj zaspala; ekspr. pred težavami ga bo zmanjkalo težav ne bo mogel premagati; se jim bo izognil; ekspr. hitro ji zmanjka sape postane zadihana, izčrpana zmánjkati se ekspr., s smiselnim osebkom v rodilniku, z nikalnico izraža obstajanje česa v veliki količini: lepih deklet se ne zmanjka; poleti se rib ne zmanjka ♪
  11.      zmanjkováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s smiselnim osebkom v rodilniku nehavati biti na razpolago: zmanjkuje jim hrane, kurjave; v trgovini že zmanjkuje olja; ekspr. pridelali so vina, da jim je posode zmanjkovalo / zmanjkuje ji moči, poguma / govorcu je zmanjkovalo besed; zmanjkuje jim snovi za pogovor 2. nav. 3. os., evfem. biti večkrat ukraden, vzet: opazili so, da je na oddelku začel zmanjkovati material ● ekspr. zmanjkuje je, kot bi jo sesale pijavke zelo hujša; ekspr. proti vrhu jim je zmanjkovalo sape so težko dihali; ekspr. zmanjkuje jim tal pod nogami imajo ogrožen (družbeni) položaj; niso več prepričani o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. začelo ga je zmanjkovati začel je izgubljati zavest; začenjal je spati ♪
  12.      zmánjšanje  -a s (ȃ) glagolnik od zmanjšati: zmanjšanje izvoza, proizvodnje / publ. zmanjšanje napetosti med državama / zmanjšanje števila zaposlenih // količina, vrednost, za katero se kaj zmanjša: izračunati zmanjšanje ♪
  13.      zmánjšati  -am dov. (ȃ) narediti kaj (bolj) majhno: zmanjšati igrišče, odprtino; z novo cesto se je razdalja med mestoma zmanjšala / oteklina se je zmanjšala / zmanjšati dotok, hitrost; zmanjšati izdatke, uvoz / zmanjšati posadko, število zaposlenih / prizadevati si zmanjšati moč, vpliv koga / bolezen mu je zmanjšala delovno sposobnost / zmanjšati kislost, slanost jedi; zmanjšati sevanje na najnižjo mero / zmanjšati ovinek, strmino / zmanjšati pomen vzgojnega dela // narediti kaj enakega, vendar manjših razsežnosti; pomanjšati: zmanjšati kroj zmánjšan -a -o: zmanjšan obseg, prostor; zmanjšana poraba; risati v zmanjšanem merilu ♪
  14.      zmánjšek  -ška m (ȃ) redko količina, vrednost, za katero se kaj zmanjša; zmanjšanje: izračunati zmanjšek; zmanjšek in poveček ♪
  15.      zmanjševánje  -a s (ȃ) glagolnik od zmanjševati: zmanjševanje prostora; zmanjševanje teže / zmanjševanje števila zaposlenih / zmanjševanje nasprotij ♪
  16.      zmanjševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) majhno: prostor je mogoče povečevati in zmanjševati s premakljivimi stenami; zmanjševati razmik med dvema predmetoma / zmanjševati dozo zdravil / zmanjševati izvoz, proizvodnjo / zmanjševati čete, kolektive / zmanjševati moč, vpliv koga; vidljivost se zmanjšuje / bolezen zmanjšuje delovno sposobnost / zavese zmanjšujejo svetlobo / zmanjševati padec; z ovinki se strmina zmanjšuje // delati kaj enakega, vendar manjših razsežnosti; pomanjševati: zmanjševati črke, znake ♪
  17.      zmaterializírati  -am dov. (ȋ) 1. napraviti kaj materialno: čustveno življenje se ne da zmaterializirati 2. nav. slabš. povzročiti, da kdo ceni zlasti gmotne koristi in materialne dobrine: ugodne življenjske razmere so ga zmaterializirale zmaterializíran -a -o: zmaterializirana potrošniška miselnost ♪
  18.      zmázati  zmážem dov., zmázala in zmazála (á ȃ) 1. razmazati: dež je zmazal barve na letaku 2. ekspr. zmečkati: zmazati muho med prsti / kolesa tovornjaka so ga zmazala 3. žarg. premagati: naši nogometaši so zmazali goste / v jurišu so zmazali sovražnika 4. žarg. pojesti: zmazal je cel hlebec kruha; s slastjo je zmazal kosilo 5. slabš. slabo, nekvalitetno napisati: v naglici je zmazal članek; prim. izmazati ♪
  19.      zmázek  -zka m (ȃ) 1. ekspr. kar nima jasnih, ostrih obrisov: namesto ostre svetle točke videti zmazek / progasti zmazki na sprednji šipi avtomobila 2. slabš. kar je slabo, nekvalitetno: ta članek je navaden zmazek; takega zmazka že ne obesim na steno / filmski, literarni zmazek / to je zmazek, ne pa lovski pes ♪
  20.      zmečkanína  -e [mǝč tudi meč] ž (í) 1. nav. ekspr. kar je zmečkano: razlikati zmečkanine / po trčenju je od avtomobila ostala le zmečkanina 2. med. poškodba podkožnega tkiva zaradi udarca, stisnjenja: dobiti zmečkanine; odrgnina in zmečkanina ♪
  21.      zmečkáti  -ám [mǝč tudi meč] dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno: zmečkati obleko, papir; oblačila so se v kovčku zmečkala; v avtomobilu si je zmečkala krilo 2. povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: zmečkati borovnice, krompir; zmečkati med prsti, z roko / zmečkati grozdje pred stiskanjem; zmečkati sadje s tolkačem / zmečkati cigaretni ogorek 3. s pritiskom, stiskom kaj poškodovati, da izgubi naravno, pravilno obliko: hlod mu je zmečkal nogo, roko; pri prekladanju zabojev si je zmečkal prste; brezoseb. v rudniku ga je zmečkalo / pri trčenju si je zmečkal blatnik in razbil luč 4. ekspr. slabo, nezadovoljivo narediti, napisati: na hitro zmečkati nalogo, spis / pravilnika še niso zmečkali naredili, napisali ● ekspr. zmečkala je nekaj v opravičilo težko razumljivo, nerazumljivo rekla zmečkán -a -o: zmečkan krompir; bil je ves umazan in zmečkan; zmečkana obleka ♪
  22.      zméda  -e ž (ẹ̑) 1. stanje, ko nad stvarmi, položajem ni pregleda: delati, povzročati zmedo; zmeda na pisalni mizi / zmeda misli in pojmov 2. stanje, ko se dela, ravna brez reda, organiziranosti: na cesti je nastala zmeda; v državi vlada zmeda / družbena, gospodarska zmeda; prometna zmeda / ekspr. sejati zmedo med ljudi 3. stanje, ko kdo nima urejenih, jasnih misli, predstav: njegovo govorjenje razkriva zmedo / ekspr. v glavi ima zmedo; spravljati koga v zmedo ♪
  23.      zmedíti  -ím dov., zmédil (ȋ í) povzročiti, da postane kaj medno, mehko: zmediti sadje; hruške so se že zmedile ♪
  24.      zmedléti  -ím [med in mǝd] dov., tudi zmedlì (ẹ́ í) knjiž. 1. izgubiti moč, oslabeti: v enem tednu je zmedlel; zmedleti od bolezni, zaradi slabe hrane / živina je čez zimo zmedlela / obraz mu je zmedlel postal bled, upadel 2. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so zmedlele / proti jutru je luč zmedlela 3. ekspr. postati malo slišen: glasovi so počasi zmedleli zmedlèl in zmedlél -éla -o: zmedlel obraz; postati shujšan in zmedlel ♪
  25.      zmeglíti  -ím [mǝg] dov., zmeglì in zmègli; zmèglil (ȋ í) narediti kaj nejasno, motno: dim je zmeglil ozračje / solze so ji zmeglile oči; pren., knjiž. strah mu je zmeglil smisel življenja zmeglíti se postati meglen: nebo se je zmeglilo ● ekspr. pred očmi se mu je zmeglilo zaradi slabosti, bolezni se mu je zazdelo, da vidi pred očmi meglo ♪

   28.088 28.113 28.138 28.163 28.188 28.213 28.238 28.263 28.288 28.313  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA