Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (276-300)

276.      bístvenost  -i ž (ȋ) knjiž. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvo: iskanje nacionalne bistvenosti; razpravljati o bistvenosti lastninske pravice; smisel za bistvenost / gre mu samo za bistvenosti za bistvene, glavne stvari ♦ filoz. bistvenost po Heglu kar opredeljuje, določa bistvo ♪
277.      bítnost  -i ž (ȋ) knjiž. bistvo, vsebina, narava: na dnu svoje bitnosti je asocialen / dotipati se do bitnosti vsega // eksistenca, obstoj, obstajanje: bitnost sveta; nagon po obrambi lastne bitnosti ♪
278.      bítnosten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bitnost: za nas je to bitnostno politično vprašanje ♪
279.      bizárnost  -i ž (ȃ) knjiž. nenavadnost, posebnost, čudnost: v formi išče bizarnost; eksotičnost in orientalska bizarnost; nagnjenje k abnormalnosti in bizarnosti čudaštvu / človek težko razume njegove bizarnosti ♪
280.      blagodéjnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost blagodejnega: blagodejnost tišine ♪
281.      blagodúšnost  -i ž (ū) zastar. plemenitost, blagost: čislal ga je zaradi njegove blagodušnosti; v svoji blagodušnosti je rad vsakemu pomagal ♪
282.      blagoglásnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost blagoglasnega: blagoglasnost tonov ♪
283.      blagohôtnost  -i ž (ó) lastnost blagohotnega človeka: z veliko blagohotnostjo in razumevanjem ga posluša / blagohotnost nasveta ♪
284.      blagomíselnost  -i [sǝl] ž (ȋ) zastar. blagost, milina ♪
285.      blagonaklónjenost  -i ž (ọ́) star. dobrohotna, prijateljska naklonjenost: izkoristil je blagonaklonjenost svojega gospodarja / biti neodvisen od blagonaklonjenosti drugih ♪
286.      blagonrávnost  -i ž (á) zastar. lastnost blagega, poštenega človeka: bil je znan po blagonravnosti ♪
287.      blagoródnost  -i ž (ọ̄) zastar. plemenitost: ta človek nima z blagorodnostjo nič opraviti ♪
288.      blagosŕčnost  -i ž (ȓ) knjiž. lastnost blagosrčnega človeka: ganila ga je prijateljeva blagosrčnost ♪
289.      blágost  -i ž (ā) 1. knjiž. dobrosrčnost, milina: iz njenih oči gleda blagost 2. zastar. sreča, blaginja: želim vam vso blagost; skrbeti za javno blagost ♪
290.      blagostánje  -a s (ȃ) obilje materialnih dobrin: doseči večje blagostanje; truditi se za blagostanje prebivalstva; živeti v sreči in blagostanju / zastar. dušno in telesno blagostanje blaginja, blagor ♪
291.      blagovítost  -i ž (ȋ) star. blaginja, blagostanje: njegova blagovitost je rasla iz leta v leto // blaženost, sreča: spokojna blagovitost ♪
292.      blagóvnost  -i ž (ọ̄) ekon. značilnost blagovnega gospodarstva: povečati blagovnost kmetijstva; blagovnost proizvodnje je v današnjem času nujnost; visoka stopnja blagovnosti ♪
293.      blagovóljnost  -i ž (ọ́) zastar. blagohotnost, dobrohotnost: že na obrazu se mu zrcali blagovoljnost ♪
294.      blagozvóčnost  -i ž (ọ̄) knjiž. lastnost, značilnost blagozvočnega: blagozvočnost njegove govorice ♪
295.      blazíranost  -i ž (ȋ) ekspr. lastnost blaziranega človeka: prizadel ga je očitek blaziranosti ♪
296.      blaznívost  -i ž (í) knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti; to vodi v blaznivost ♪
297.      bláznost  -i ž (á) duševna bolezen: neozdravljiva blaznost; napad blaznosti / verska, zasledovalna blaznost // ekspr. kar je podobno duševni bolezni: saj to je blaznost, kar počneš ● do blaznosti razdražen zelo ♪
298.      bláženost  -i ž (ȃ) ekspr. občutek največje sreče: obšla ga je neskončna blaženost; kar žarela je od blaženosti; to je zanj višek blaženosti // rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih: doseči večno blaženost ♪
299.      blebetávost  -i ž (á) slabš. lastnost blebetavega človeka: njena blebetavost mu preseda ♪
300.      bledíčnost  -i ž (ȋ) nezdrava bledica: slabotnost in bledičnost ♪

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376