Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (24.513-24.537)


  1.      telovadíšče  -a s (í) kraj, prostor za telovadbo: urediti telovadišče; šolsko telovadišče / letno telovadišče prostor, urejen in opremljen za telovadbo na prostem ♪
  2.      telováditi  -im nedov. (á ȃ) 1. opravljati telesne vaje za razvijanje, ohranjevanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: vsako jutro telovadi / telovaditi z rokami // opravljati telesne vaje z namenom doseči, pokazati telesno sposobnost: telovadci že telovadijo ♦ šport. telovaditi na bradlji, krogih 2. gojiti telovadbo, ukvarjati se s telovadbo: že deset let telovadi; telovaditi v društvu Partizan ● ekspr. krovci telovadijo po strehi se spretno premikajo; ekspr. ta popevkar pred mikrofonom preveč telovadi maha z rokami, skače, se zvija ♪
  3.      telovádnica  -e ž (ȃ) zaprt prostor za telovadbo: igrati tekmo v telovadnici; oprema za telovadnico / šolska telovadnica ♪
  4.      telovádski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na telovadce ali telovadbo: telovadska sposobnost / telovadski preskok ♪
  5.      télovo  -ega s (ẹ́) nar. praznik na drugi četrtek po binkoštih; (sveto) rešnje telo: praznovati telovo / zgodilo se je na telovo ♪
  6.      tém  in tèm in tem prisl. (ẹ̑; ȅ) s primernikom krepi pomen primernika: najprej je preplašen molčal, potem pa je začel tem krepkeje kričati / nikogar ni doma. Tem bolje, bova imela vsaj mir; dobro jim gre, tem lažje, ker imajo postranske dohodke ♪
  7.      tém  in tèm in tem vez. (ẹ̑; ȅ) v primerjalnih nadrednih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem podrednega stavka: čim dlje jo gleda, tem bolj mu je všeč; čim manj bo prosilcev, tem večje bodo možnosti / kdaj naj pridemo? Čim prej, tem bolje / dela tem bolje, kolikor boljše pogoje ima toliko ♪
  8.      temà  -è in tèma -e [tǝm] ž, rod. mn. tèm (ȁ ȅ; ǝ̀) 1. stanje ozračja, ko je odsotna svetloba: nastala je tema; oči so se privadile teme, na temo; pesn. črna tema; ekspr. egiptovska tema popolna; gosta tema; tema v sobi; svetloba in tema / tema se dela temni se; knjiž. tema lega po dolinah; ekspr. na poti jih je ujela tema; ekspr. bliski parajo temo; knjiž. mrak se gosti v temo; ekspr. trd(n)a tema / tema noči, sobe / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pokazati se iz teme; oditi v temo; tipati po temi; sedeti v temi; oditi pred temo / v povedno-prislovni rabi: bila je še tema; zelo tema je; tema je kakor v rogu; ekspr.: tema je, da bi jo lahko otipal, rezal; taka tema je, da ne vidiš prst pred nosom; pren. iz teme preteklosti vstaja podoba davnih časov 2. knjiž. duševno stanje nerazsodnosti, obupa: tema se zgrinja nad dušo; tema duha / tema obupa, zmedenosti / v njegovih mislih je tema 3. knjiž. stanje, ko se preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: ljudstvo se upira nasilju in temi / kulturna tema; tema neznanja 4. zastar., v prislovni rabi izraža veliko količino: na jezeru je tema divjih gosi; kupcev je bilo tema ● ekspr. toliko jih je, da se tema dela od njih zelo veliko jih je; ekspr. tema se mi dela pred očmi zaradi slabosti, razburjenja se mi zdi, da nič ne vidim; ekspr. lačen sem, da se mi tema dela pred očmi zelo lačen; ekspr. znanstveniki so glede tega pojava dolgo tavali v temi v nevednosti, neznanju; ekspr. to obdobje je še zavito v temo je še nepoznano, neraziskano ♪
  9.      temáčen  -čna -o [tǝm] prid., temáčnejši (á ā) 1. ki ni popolnoma temen: temačen prostor / temačen dan / temačna senca 2. ekspr. negativno, neugodno razpoložen: temačen človek; zakaj si spet tako temačen // ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: temačen obraz, pogled 3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: imeti temačno mladost / temačne misli, slutnje // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: temačne blodnje; temačne grožnje temáčno prisl.: temačno gledati; temačno pobarvan / v povedni rabi tako temačno je bilo, da je prižgal luč ♪
  10.      temátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na tematiko ali temo: tematični obseg ljudskega slovstva / tematična urejenost temátično prisl.: razvrstiti pesmi tematično ♪
  11.      temátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tematiko, temo: tematska raznovrstnost besedil / pisateljev tematski razvoj / tematska križanka križanka, pri kateri se nekateri opisi besed nanašajo na določeno tematiko ♦ filat. tematska zbirka zbirka znamk z določeno tematiko; geogr. tematska karta karta, ki prikazuje tematiko, ki ni topografska temátsko prisl.: poezija se tematsko spreminja; tematsko urejen katalog; tematsko zanimiv film ♪
  12.      tême  -éna tudi téme -na s (é ẹ́; ẹ́) 1. zgornji, obli del glave med čelom, senci in tilnikom: lase na temenu ima že redke / potisniti klobuk na teme / teme lobanje ∙ ekspr. bil je poštenjak od pet do temena bil je zelo pošten; ekspr. od temena do podplatov ga je streslo zelo ga je streslo // s prilastkom zgornji, obli del česa sploh: povzpeti se na gorsko teme / teme kupole, oboka / teme loka ♦ geom. teme točka ravninske krivulje, v kateri je ukrivljenost krivulje največja ali najmanjša; teh. teme zvara del zvara ob stiku zgornjih robov zvarjenih delov 2. star. najvišja zgornja ploskev (kmečke) peči: sušiti na temenu ♪
  13.      têmelj  -a m (é) 1. nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji: izpodkopati, postaviti, utrditi temelje; betonski, zidani temelji; majav, trden temelj / kopati temelje za novo stavbo / kamnit temelj spomenika 2. kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: postaviti temelje za nadaljnji razvoj; materialni temelji družine; temelji države / ekspr. diktaturi se spodmika temelj / publ. to so ugotovili na temelju zbranih podatkov na osnovi, podlagi // kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: gospodarski, idejni temelji politike; znanstveni temelji svetovanja; značaj je temelj osebnosti // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto; podlaga, osnova: pogodba je temelj njihovih zahtev 3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: temelji pedagogike / temelji socialistične morale 4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom popolnoma, čisto: uničiti kaj do temelja, temeljev; to zamisel je treba iz temelja predelati; njegovo življenje se je v temeljih spremenilo ♪
  14.      têmeljen  -jna -o prid. (é) 1. nanašajoč se na temelj, nosilni del: temeljni kamen; temeljna plošča / temeljni jarek 2. ki predstavlja, določa temelj, osnovo česa: temeljni program organizacije; temeljna načela / temeljne raziskave 3. ki izhaja iz temeljev obstoja: temeljne pravice človeka, države 4. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: temeljni pojmi; temeljne značilnosti 5. ki je po pomembnosti na prvem mestu: temeljna gibala razvoja / temeljni vzrok glavni vzrok 6. teh. ki je v določenem postopku prvi: temeljni premaz; temeljna barva ● ekspr. temeljni kamen kar je temelj, osnova česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo ◊ ekon. temeljna banka do 1989 samostojna samoupravna banka, ki jo lahko ustanovi temeljna organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba razen družbenopolitične skupnosti; temeljna organizacija združenega dela [TOZD] do 1989 del delovne organizacije, ki v delovnem procesu tvori določeno celoto in ki lahko vrednostno izrazi rezultat dela; jur. temeljni prometni davek davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve, namenjen za urejanje trga, socialno politiko in pridobivanje denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti; temeljno sodišče do 1977 sodišče prve stopnje; teh. temeljni vijak vijak za pritrjevanje strojev, naprav na podlago; tekst. temeljna tkanina tkanina, na katero se veže vzorčna tkanina; sam.: odkrivati temeljno ♪
  15.      temeljít  -a -o prid., temeljítejši (ȋ) ki zadeva temelj, bistvo česa: prišlo je do temeljite spremembe / pri razpravljanju je bil jedrnat in temeljit // ki zajema vse temeljne, pomembne sestavine česa: temeljit zdravniški pregled; temeljito raziskovanje / pridobiti si temeljito znanje temeljíto prisl.: temeljito premisliti, spremeniti; o tem je temeljito poučen ∙ ekspr. vrnil se je temeljito postaran zelo ♪
  16.      temeljíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. narediti temelj čemu: hišo so dobro temeljili; temeljiti na pilotih, s piloti 2. navadno v zvezi z na imeti kaj za temelj, osnovo: obtožba temelji na dejstvih; komedija temelji na zamenjavanju glavnih oseb / to načelo temelji v zanikanju vsega / preh., publ. svoj govor je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki utemeljeval, gradil temeljèč -éča -e: na znanosti temelječa tehnika ♪
  17.      tèmen  tudi temèn tèmna -o tudi -ó, stil. temán -mnà -ò [tǝm] prid., temnéjši (ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ȃ ȁ) 1. ki ne oddaja svetlobe, podoben črnemu: temni oblaki; stene so svetle, strop pa je temen; temno ozadje slike; svetla in temna polja risbe / temne sence / temni lasje; temna polt; temne oči / temna obleka / temna očala; temno pivo črno pivo / temnejši toni sive barve; temne barve 2. v katerem je malo ali nič svetlobe: temen gozd; temen prostor; temna ulica / noč je bila temna / hiša je že temna v njej ne gori več luč 3. ki oddaja slabo, neizrazito svetlobo: temna luč, svetloba 4. ekspr. za človeka neprijeten: to so bili zanj temni dnevi / čutiti temen nemir; temni spomini; temne misli, slutnje // ki vsebuje kaj grdega, slabega, neugodnega: temna preteklost; temne strani človeške narave; prihajale so temne govorice / priti s temnimi nameni / slikati prihodnost v temnih barvah // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: temen obup; obšla ga je temna groza, žalost 5. ekspr. zelo slab, negativen: pripadal je temni družbi; zagospodovale so temne sile 6. ekspr. ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: sprejel ga je z jeznim, temnim obrazom; temni pogledi / temen ton pesmi / žalosten spregovori s temnim glasom 7. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: temno nazadnjaštvo / temni srednji vek 8. knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: to vprašanje je tako temno, da vzbuja samo dvome / beseda temnega izvora neznanega, nejasnega; besedilo je mestoma temno nejasno, težko razumljivo / temna skrivnost ● knjiž. igralec ima lep, temen glas nizek, globok; ekspr. nad njim so se zbrali temni oblaki njegov položaj je postal neugoden, nevaren; knjiž. duh mu je ostal temen ostal je duševno bolan temnó in tèmno prisl.: temno pobarvati; temno je slutil, kaj ga čaka; temno se spominjati / piše se narazen ali skupaj: temno moder ali temnomoder cvet; nosi temno zeleno obleko / v povedni rabi: postalo je temno; temno je kot v rogu; sam.: oblečen je v temno; v njegovem pogledu je nekaj temnega in prezirljivega ♪
  18.      temeníca  tudi témenica -e ž (í; ẹ́) 1. anat. parna kost med čelnico, senčnico in zatilnico: temenica in zatilnica 2. mn., med. krastam podobne luske, zlasti na temenu dojenčka: na lasišču se naredijo temenice ♪
  19.      temína  -e [tǝm] ž (í) knjiž. stanje ozračja, ko je odsotna svetloba; tema: oči so se privadile na temino; izginiti v temini / nočna temina; temina gozdov // temnost: temina orehovega lesa / temina blodenj ● knjiž. temine davnih časov skrivnosti, nedoumljivosti; knjiž. temine romana nejasna, težko razumljiva mesta ♪
  20.      temnéti  -ím [tǝm] nedov., temnì in tèmni (ẹ́ í) 1. postajati (bolj) temen: nebo temni / noč temni 2. knjiž. temno se odražati, kazati: na griču v daljavi temni gozd 3. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: sonce temni / svetloba temni // postajati manj izrazit: blesk njene lepote temni / mladostni spomini temnijo temnèč -éča -e: temneče nebo ♪
  21.      temníca  -e [tǝm] ž (í) 1. temen, tesen prostor za kaznovane jetnike, zapornike: vreči koga v temnico / kaznovali so ga s štirinajstimi dnevi temnice; pren. temnica življenja 2. popolnoma zatemnjen ali s fotografsko neučinkujočo svetlobo osvetljen prostor za delo s svetlobno občutljivim fotografskim materialom: razvijati film v temnici; luč za temnico / fotografska temnica 3. nav. mn., nar. zahodno naoknica, oknica: temnice so bile do polovice spuščene; odpreti, zapreti temnice ♪
  22.      temnína  -e [tǝm] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost temnega: temnina smrek / oditi v temnino v temo ♪
  23.      temníti  -ím [tǝm] nedov., temnì in tèmni (ȋ í) 1. delati kaj (bolj) temno: temniti risbo s plosko stranjo krede / dimniki so temnili nebo s črnim dimom 2. delati, da kaj izgublja močen sijaj, svetlobo: temniti luč 3. knjiž. delati kaj temno, neprijazno: novica jim temni obraze / ta spomin mu temni življenje temníti se 1. postajati (bolj) temen: nebo se že temni / v sobi se temni večer / brezoseb. začelo se je temniti ∙ ekspr. pred očmi se mu je temnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi 2. temno se odražati, kazati: v bregu se temni domačija temnèč -éča -e: temneč se večer ♪
  24.      temnokóžec  -žca [tǝm] m (ọ̑) ekspr., redko človek temne kože: v mladosti je bil temnokožec ♪
  25.      temôta  -e [tǝm] ž (ó) knjiž. temačnost, tema: mrak se je spremenil v temoto; temota predora / nočne temote / temote življenja ♪

   24.388 24.413 24.438 24.463 24.488 24.513 24.538 24.563 24.588 24.613  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA