Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (23.838-23.862)


  1.      stvarítev  -tve ž (ȋ) navadno s prilastkom 1. umetniško delo kot rezultat ustvarjanja: ta ep je njegova najpomembnejša stvaritev; kipar je večino svojih stvaritev poklonil domovini; domače dramske stvaritve; filmske, operne stvaritve // uprizoritev dramskega dela kot rezultat umetniškega ustvarjanja: videli smo zelo dobro gledališko, odrsko stvaritev // upodobitev dramskega lika kot rezultat umetniškega ustvarjanja: njegov Hamlet je nedvomno prepričljiva igralska stvaritev; v spominu nam bodo ostale različne stvaritve te znane igralke 2. kar je rezultat ustvarjanja, razmišljanja: te nenavadne besede so njegove stvaritve / zdel se ji je bolj stvaritev domišljije kot živ človek / publ. na svetovnem avtomobilskem salonu je tovarna predstavila svoje zadnje stvaritve modele ● knjiž. to dekle je zanj najlepša stvaritev na zemlji najlepše bitje; knjiž. človek je stvaritev narave je rezultat razvoja narave; bistvene lastnosti, značilnosti človeka določa narava ♪
  2.      stvarjálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ustvarjalen: stvarjalna osebnost / stvarjalno dejanje / stvarjalna moč ♪
  3.      stvárništvo  -a s (ȃ) knjiž. ustvarjanje, ustvarjalnost: obravnavati pomen umetniškega stvarništva ♪
  4.      stvòr  stvôra m (ȍ ó) 1. slabš., navadno s prilastkom bitje, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja strah, odpor: po cesti se mu je bližal čuden stvor; ta stvor je komaj podoben človeku / beden, pokvarjen stvor / to ni ženska, to je stvor 2. slabš. stvaritev, delo, ki zaradi svojih značilnosti vzbuja odpor: njegove slike so nemogoči stvori; to pisanje je stvor brez pravega namena / stvor človeške domišljije 3. zastar. (ustvarjeno) bitje: zasmilil se mu je droben stvor, ki je ostal brez matere; stvori in predmeti / človeški stvor ♪
  5.      súb  medm. (ȗ) igr. izraža pri kvartanju napoved igre s podvojeno vrednostjo reja: razvneti kvartopirci so vzklikali: kontra, re, sub ♪
  6.      sub...  ali súb... predpona v sestavljenkah (ȗ) za izražanje a) nižjega položaja česa glede na položaj česa drugega: subalpski, subpolaren, subtropski b) podrejenosti: subdiakon, subordinacija c) manjše stopnje česa: subakuten, subkontinent, subkultura, subminiaturen ♪
  7.      subaltêren  -rna -o prid. (ȇ) knjiž. podrejen, nižji po položaju: subalterni oficir, uradnik / subalterna privrženost ♪
  8.      subjékt  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. kdor čuti, misli, deluje: subjekt te nevarnosti navadno ne opazi ∙ slabš. ne ukvarjaj se s tem podlim subjektom človekom, osebo 2. publ. kdor odloča, pomembno vpliva: hoteti postati subjekt; delovna skupnost mora biti suveren subjekt, ne pa samo pasivni objekt / družbeni, idejni subjekti; subjekti dogovarjanja; subjekti mednarodne politike 3. lingv. osebek: subjekt in predikat / gramatični subjekt ki stoji v imenovalniku; logični subjekt ki ne stoji v imenovalniku, smiselni osebek ◊ filoz. subjekt nosilec določenih lastnosti, stanj in dejanj; jur. pravni subjekt nosilec pravic in dolžnosti; lit. lirski subjekt oseba v lirskem delu, ki izpoveduje svoje doživljanje; literarni subjekt oseba v literarnem delu ♪
  9.      subjékten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na subjekt: subjektne značilnosti ◊ lingv. subjektni stavek odvisni stavek, ki izraža osebek nadrednega stavka; osebkov odvisnik ♪
  10.      subjektíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki izhaja iz osebe, ki čuti, misli, deluje, in ne iz predmeta, okolja: subjektivni vzroki nesreč; imeti subjektivne in objektivne težave / publ. objektivni faktorji so letalo, vreme, človek pa je subjektivni dejavnik // odvisen od doživljanja, mišljenja in ne od predmeta: subjektivni razlogi; subjektivni vidik / subjektivna resničnost / subjektiven opis dogodka / subjektivni občutek ♦ filoz. subjektivni idealizem idealizem, ki trdi, da se svet idej ne da spoznati 2. ki se pri presojanju, vrednotenju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih; pristranski, oseben: pri ocenjevanju ni želel biti subjektiven; imeti subjektivna merila 3. nanašajoč se na samo osebo, ki čuti, misli, deluje: subjektivna rešitev ni rešitev vseh / subjektivna lirika / subjektivna resnica resnica, veljavna samo za osebo, ki čuti, misli, deluje, in ne za vse ljudi / publ. Zveza komunistov in druge subjektivne sile sile, ki odločajo, pomembno vplivajo subjektívno prisl.: subjektivno ima prav, objektivno pa se moti; ocenjevati subjektivno; subjektivno se počuti dobro ♪
  11.      subjektivírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prikazati, oblikovati kaj tako, da se čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: otrok pri risanju predmete subjektivira / s svojim mišljenjem svet subjektiviramo ♪
  12.      subjektivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na subjektiviste ali subjektivizem: subjektivistično pojmovanje dogajanja / subjektivistična poezija; pisatelji subjektivistične smeri subjektivístično prisl.: na umetnost gleda subjektivistično ♪
  13.      subjektivitéta  -e ž (ẹ̑) filoz. kar je, obstaja odvisno od človekove zavesti, mišljenja; subjektivnost: objektivitete in subjektivitete / subjektiviteta simbolov ♪
  14.      subjektivizácija  -e ž (á) glagolnik od subjektivizirati: pesnikova subjektivizacija resničnosti ♪
  15.      subjektivízem  -zma m (ȋ) prikazovanje, obravnavanje pojavov, dejstev odvisno od osebnih nazorov, interesov: vsak subjektivizem mu je tuj; subjektivizem v kulturi, umetnosti; v svojih obravnavah se je skušal otresti subjektivizma / pesniški subjektivizem / publ. preprečevati subjektivizem v kadrovski politiki ◊ filoz. spoznavna teorija, po kateri so vsa spoznanja odvisna od človekove zavesti, mišljenja ♪
  16.      subjektivizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prikazati, oblikovati kaj tako, da se čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: pesnik je subjektiviziral like z miselnimi in liričnimi doživetji ♪
  17.      súbkontinènt  -ênta in -énta m (ȗ-ȅ ȗ-é, ȗ-ẹ́) geogr. velik, precej samostojno oblikovan del kontinenta; podcelina: indijski subkontinent ♪
  18.      sublimácija  -e ž (á) 1. knjiž. sprememba, preusmeritev kakih nagnjenj, teženj na višjo, navadno pozitivnejšo stopnjo: njegova poezija je sublimacija osebnih težav in doživetij; vsakdanje stvari dobivajo najrazličnejše sublimacije in simbolične pomene 2. fiz., kem. neposredno prehajanje iz trdnega stanja v plinasto in obratno: sublimacija vodne pare v ledene kristale / sublimacija iz trdnega stanja v plinasto ◊ psih. preusmerjanje in preobraževanje (spolnih) nagonov v družbeno visoko vrednoteno dejavnost ♪
  19.      sublimacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sublimacijo: tudi šport je lahko sublimacijska dejavnost / sublimacijski mehanizmi / sublimacijska temperatura ♦ meteor. sublimacijsko jedro delec v zraku, na katerem se zgoščuje zračna vlaga v trdno stanje ♪
  20.      sublímen  -mna -o prid. (ȋ) knjiž. vzvišen, plemenit: sublimna poetičnost drame; to je zelo sublimna poezija / iskati zadovoljstvo v sublimnih užitkih ♪
  21.      sublimíranje  -a s (ȋ) glagolnik od sublimirati: nastanek umetnosti iščejo nekateri v sublimiranju človeških nagonov; sublimiranje spolnosti v šport / sublimiranje jodovih kristalov; proučevati pogoje sublimiranja ♪
  22.      sublimírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. spreminjati, preusmerjati kaka nagnjenja, težnje na višjo, navadno pozitivnejšo stopnjo: njegovo agresivnost so sublimirali v družbi koristno delo; človekovi nagoni se lahko pod vplivom umetnosti, kulture sublimirajo 2. fiz., kem. neposredno prehajati iz trdnega stanja v plinasto in obratno: jodovi kristali sublimirajo že pri navadni temperaturi sublimíran -a -o: sublimiran način obnašanja; sublimirana erotika ♪
  23.      súbliteratúra  -e ž (ȗ-ȗ) lit. družbeno, javno nepriznana, navadno preprosta, groba literatura, prilagojena množičnim estetskim potrebam: brati subliteraturo ♪
  24.      subordinácija  -e ž (á) glagolnik od subordinirati: priznavati, spoštovati subordinacijo; uradna, vojaška subordinacija ♦ filoz. ureditev pojmov po njihovi vsebinski hierarhiji ♪
  25.      subordinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: subordinirali so ga znanemu generalu / arhitekt je subordiniral obliko prostorov uporabnosti subordiníran -a -o: subordinirani naslovi; vojaki so subordinirani oficirju ♪

   23.713 23.738 23.763 23.788 23.813 23.838 23.863 23.888 23.913 23.938  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA