Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (23.038-23.062)


  1.      SOS  [èsóès tudi sós] m neskl. (ȅ-ọ̄-ȅ; ọ̑) kratica mednarodni radiotelegrafski znak, s katerim se kliče na pomoč v veliki nevarnosti: ladijski radiotelegrafist je začel spet oddajati: SOS SOS SOS; ladja v bližini je prestregla SOS ∙ publ. pozimi z gor velikokrat prihajajo klici SOS na pomoč; neskl. pril.: SOS klici ♪
  2.      sosében  tudi sóseben -bna -o prid. (ẹ̑; ọ̑) zastar. poseben, izreden: nakloniti komu sosebno milost sosébno tudi sósebno prisl. izraža visoko stopnjo, mero a) dejanja, stanja sploh; posebno: komu kaj sosebno priporočati b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: hvalili so ga vsi, sosebno pa stari ljudje ♪
  3.      sôsed  in sósed -éda m, im. mn. sosédje in sosédi (ó ẹ́; ọ́ ẹ́) 1. kdor živi, prebiva blizu koga: sosed rad pomaga; midva sva soseda; obiskovati sosede; kakšne ljudi imaš za sosede; tožiti se s sosedom; najbližji sosed; spori s sosedom / ekspr.: Blegoš in njegovi sosedje sosednji hribi; hotel je sosed železniške postaje stoji zraven, blizu nje / kot nagovor dobro jutro, sosed ∙ dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov // kdor je najbližje koga v kaki smeri: profesor ni vprašal mene, ampak mojega soseda na desni; med predstavo je šepetala s sosedom; bil je moj sosed pri mizi 2. nav. mn. prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: Germani so sosedje Slovanov; naši hrvaški sosedje / publ. imeti dobre odnose z vsemi sosedi sosednjimi državami ♪
  4.      soséden  -dna -o prid. (ẹ̑) sosednji: stopiti v sosedni prostor; poklicali so ga k sosedni mizi; potrkati na sosedna vrata / sosedna plemena / imeti dobre odnose s sosednimi državami ♪
  5.      sosédnji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. ki je najbližje česa v kaki smeri: stopiti v sosednji prostor; sosednji vrh; sosednje omizje // ki živi, prebiva blizu koga: sosednji gospodar; sosednja plemena / bolezen se je razširila tudi na vsa sosednja drevesa bližnja 2. ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: imeti dobre odnose s sosednjimi državami, občinami ♪
  6.      sosédovski  -a -o prid. (ẹ́) redko sosedski: sosedovska dolžnost; obiskati koga iz sosedovske vljudnosti sosédovsko prisl.: sosedovsko naklonjen; po sosedovsko se dogovoriti ♪
  7.      sosédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sosede: dobri sosedski odnosi; sosedski stiki / storiti sosedsko uslugo; obiskati iz sosedske vljudnosti / imeti čut za sosedsko skupnost ♦ jur. sosedsko pravo pravna pravila, ki omejujejo lastnika pri razpolaganju z zemljiščem v korist sosednjih zemljiških lastnikov sosédsko prisl.: sosedsko naklonjen; po sosedsko se zavzeti za koga ♪
  8.      sosédstvo  -a s (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo sosed: veselili so se sosedstva z njimi; zbližati se zaradi sosedstva / za to pokrajino je bilo turško sosedstvo neugodno / dobro sosedstvo med državama dobri sosedski odnosi 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: poročiti se v sosedstvu; znanec iz sosedstva / priseliti se, priti v mesto iz sosedstva okolice 3. redko sosedje: sosedstvo je neprijazno sprejelo novega lastnika; biti brez sosedstva ● imajo močen čut za vaško sosedstvo sosedsko skupnost ♪
  9.      soséska  -e ž (ẹ̑) 1. zaokrožen stanovanjski del v mestu z objekti, potrebnimi za vsakdanje življenje: zgraditi moderno sosesko; vrtec, šola in trgovina v soseski / stanovanjska soseska 2. kraj in bližnji kraji, s katerimi je ta navadno povezan: prodajati sadje po soseski; vsi v soseski so že obveščeni; najtrdnejša kmetija v soseski / tako dobrega studenca ni v vsej soseski daleč naokoli // prebivalci tega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani: vsa soseska ga je imenovala s tem imenom; soseska se ga je izogibala 3. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: soseska je štela dvajset gospodarjev; izpolnjevati obveznosti do soseske / prositi sosesko za privoljenje / tako so sklenili na soseski na sestanku te skupnosti 4. rel. skupnost vernikov podružnice: oznaniti mašo za sosesko sv. Jurija ● star. živeti s kom v soseski biti sosed koga ♪
  10.      sòsêstra  -e ž (ȍ-é) (samostanska) sestra v razmerju do druge (samostanske) sestre: skrbela je za bolne sosestre ♪
  11.      soséščina  -e ž (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo sosed: njena soseščina mu je bila zelo prijetna / ekspr. soseščina tega planeta bi za zemljo pomenila katastrofo 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: najti si prijatelja v soseščini; opravljala ga je po vsej soseščini; otroci iz soseščine / urediti soseščino stavbe okolico; blagovnica stoji v soseščini avtobusne postaje zraven, blizu nje; nasad v soseščini gozda 3. ekspr. sosedje: na praznovanje je povabil vso soseščino; imeti nevarno, tatinsko soseščino / izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini sosednjim glasovom ♪
  12.      soskládje  -a s (ȃ) knjiž., redko skladje: noge, roke in telo so bili pri njej v lepem soskladju / soskladje med življenjem in idejami oseb skladnost ♪
  13.      soslédica  -e ž (ẹ̑) knjiž. sosledje: pravilna sosledica notranjega dogajanja in zunanjega ravnanja / zamenjati vzročnost s sosledico dogodkov z zapovrstnostjo ◊ lingv. sosledica časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku ♪
  14.      soslédje  -a s (ẹ̑) knjiž. medsebojni položaj glede na to, kar je prej in pozneje: spremeniti sosledje tonov; logično sosledje prizorov / zapomnil si je sosledje dogodkov zapovrstnost; zamenjati sosledje besed vrstni red / časovno sosledje ∙ knjiž. v hitrem sosledju slik posamezne slike ne vidimo razločno sledenju druge drugi // skupek druga drugi sledečih si stvari: sestaviti prizore v sosledje ◊ lingv. sosledje časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku; tekst. sosledje na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca; raport ♪
  15.      sòspálec  -lca [u̯c in lc] m (ȍ-ȃ) knjiž. speči v razmerju do drugega spečega v istem prostoru: zbudilo ga je smrčanje sospalcev ♪
  16.      sosvèt  -éta m (ȅ ẹ́) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje zlasti v kulturi: sosvet je predlagal več izboljšav, novosti v programu; sodelovati na sejah sosveta / gledališki, programski, uredniški sosvet; sosvet za filmsko vzgojo ♪
  17.      sóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Sočo: soška struga / soške elektrarne ♦ zgod. soška fronta fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči; zool. soška postrv postrv, ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica ♪
  18.      sotéska  -e ž (ẹ̑) ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji: v soteski se poleg potoka vije cesta; mračna, skalnata soteska; soteska Kolpe; vhod v sotesko / ozka, tesna soteska ∙ knjiž. otrok je zlezel skozi sotesko med mizo in posteljo skozi ozek prehod ♦ geogr. ozek gorski prelaz ♪
  19.      sòtožník  -a m (ȍ-í) jur. kdor je skupaj s kom tožnik v istem pravdnem postopku: prišel je na obravnavo kot sotožnik ♪
  20.      sou  -ja [sú] m (ȗ) nekdaj novec z vrednostjo ene dvajsetine francoskega franka: na mizo je položil dva souja ♪
  21.      sòučinkovánje  -a s (ȍ-ȃ) glagolnik od součinkovati: uspešno součinkovanje naštetih glasbenih elementov / součinkovanje bioloških zakonitosti pri družbenem dogajanju ♪
  22.      sòudeléžba  -e ž (ȍ-ẹ̑) udeležba skupaj s kom: na šolskih prireditvah je zaželena soudeležba staršev / aretirali so ga zaradi soudeležbe pri atentatu / soudeležba umetnosti v družbenem življenju ● zahtevati soudeležbo pri dobičku pravico do deleža ♪
  23.      sòuporába  -e ž (ȍ-ȃ) glagolnik od souporabljati: ima pravico do souporabe prostorov / v malih oglasih iščem sobo s souporabo kopalnice ♪
  24.      sòuporábljati  -am nedov. (ȍ-á) skupaj s kom uporabljati: gostu ni dovolj le soba, souporabljal bo tudi druge prostore ♪
  25.      sòuredník  tudi sòurédnik -a m (ȍ-í; ȍ-ẹ̑) kdor je skupaj s kom urednik česa: postal je sourednik revije ♪

   22.913 22.938 22.963 22.988 23.013 23.038 23.063 23.088 23.113 23.138  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA