Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (22.388-22.412)


  1.      síla  -e ž (í) 1. kar ni telo in premaguje vztrajanje telesa v določenem položaju, stanju: na podlago, predmet deluje sila; izračunati, meriti silo; zaradi velike sile se telo deformira ali se začne gibati; smer sile / drobilna, pogonska, zaviralna sila; kemična, magnetna, parna sila 2. kar je povzročeno z delovanjem osebka na koga ali kaj z namenom premagati nasprotovanje, ovire: upreti se sili / ker pijanec ni hotel iti ven, so uporabili silo / odpraviti silo v odnosih med ljudmi; s silo nič ne dosežeš; ekspr. napasti koga s surovo silo / na silo delati na silo; na silo odpreti; na silo se smehljati proti lastni volji // nav. ekspr., v zvezi delati, storiti komu silo siliti, prisiljevati koga: ne delaj človeku sile / delati silo jeziku / evfem. storiti ženski silo posiliti jo; knjiž. grozil je, da si bo storil silo da bo naredil samomor 3. telesna ali duševna sposobnost za premagovanje vztrajanja koga ali česa v določenem stanju, položaju: v organizaciji, tovarni so znali izkoristiti sile mladih; ob tem dogodku je spoznal svojo silo / duševne, telesne sile; spoznavne, ustvarjalne sile; življenjske sile mu pešajo / napeti, uporabiti vse svoje sile, da bi se skala premaknila / delati s podvojeno silo; z vso silo je zamahnil; ranjenec se je z zadnjimi silami privlekel do hiše močmi / publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi 4. značilnost česa glede na premagovanje vztrajanja koga ali česa drugega v določenem položaju, stanju: reka nima več prejšnje sile; sila udarca ga je spravila na tla; izkoriščati silo vetra / sila spomina, strasti, volje; sila zgleda moč / boj se je nadaljeval z nezmanjšano silo silovitostjo, jakostjo 5. nav. mn., s prilastkom ljudje, organizirana skupina, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: pomembna zmaga naprednih, revolucionarnih, socialističnih sil; sile, ki želijo vojno / ekspr. na delu so mračne sile; organizirane, publ. subjektivne sile; delavski razred kot vodilna sila // ljudje, organizirana skupina, sposobna fizično, z orožjem nastopati proti nasprotniku: poslati v boj nove sile; obrambne, partizanske sile; sile četrte divizije so napad odbile / letalske, pehotne sile; sile Združenih narodov; publ. sile reda milica, vojska / policijske, vojaške sile 6. nav. mn., s prilastkom država, družbena skupnost, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: evropske, kolonialne sile / publ. spopad med jedrskimi silami državami, ki imajo jedrsko orožje; sporazum velikih sil / država je postala pomembna pomorska sila 7. navadno s prilastkom kar premaguje vztrajanje koga v določenem položaju, stanju: ljubezen je nepremagljiva sila; neznana sila ga je vlekla k oknu // v zvezi gonilna sila kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: ljubezen je gonilna sila njegovega ustvarjanja / on je gonilna sila društva 8. nav. mn., s prilastkom pojavi, dejstva, kot jih nakazuje prilastek, glede na sposobnost premagovati vztrajanje koga ali česa v določenem položaju, stanju: besnenje elementarnih, naravnih sil / v krščanstvu nadnaravne, peklenske sile 9. zelo neugodno, težko stanje, ki zahteva nujno posredovanje, pomoč: sila je velika, pohitimo; če bo sila, pokličite dežurnega / hraniti denar za hudo silo; predlagana rešitev je samo izhod v sili / knjiž. v smrtni sili stiski, nevarnosti; klic v sili radijsko sporočilo o nujni prisotnosti koga kje 10. pog., v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da komu kje ni (preveč) hudo, težko: ali ti je pri nas kakšna sila; ni mi sile, pa vendar želim oditi; sile vam ni moglo biti, saj ste bili siti in na toplem / iron. ravno sila ti je bila to narediti ni ti bilo treba tega narediti 11. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi ni sile izraža omejitev povedanega na majhno, nepomembno stopnjo, količino: slišati je, da je bolan. Oh, ni sile / boš veliko zaslužil? Ne bo sile 12. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za silo izraža stopnjo ali mero, ki zadostuje, čeprav s težavami, za uresničitev dejanja, stanja: za silo govori angleško, nemško; za silo sem se ogrel / kako se imaš? Za silo gre / za prvo silo smo preskrbljeni 13. v prislovni rabi, v zvezi po vsej sili izraža prizadevanje uresničiti dejanje ne glede na nasprotovanje, ovire: po vsej sili hoče ven / rad bi po vsej sili uspel 14. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi od sile izraža visoko stopnjo, količino: od sile natančen človek / imeti od sile opravkov / v povedni rabi ta človek je od sile zelo sposoben, iznajdljiv; zelo neprijeten, nesramen // v povedni rabi izraža nejevoljo, jezo: to je pa že od sile: kadar pridem, ga ni ● ekspr. ti si pa sila zelo sposoben, iznajdljiv; delovna sila publ. v rudniku so zmanjševali delovno silo število delavcev; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; pog. kaj pa naenkrat taka sila, ostanite še malo kaj se vam tako mudi; publ. sile osi Italija, Nemčija, Japonska, združene v politično-vojaški zvezi pred drugo svetovno vojno in med njo; publ. narediti kaj po sili razmer ker ni (bilo) druge izbire; publ. pri pogajanjih nekatere države še vedno nastopajo s pozicij sile uveljavljajo svojo gospodarsko, vojaško premoč; ekspr. sila je za delo težko ga je dobiti; preg. sila kola lomi v sili je treba storiti marsikaj, kar se sicer ne bi storilo; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti ◊ agr. zakol v sili zakol zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda; ekon. produktivne ali proizvajalne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; elektr. pritezna sila ki povzroči delovanje releja ali pritegnitev kotve magneta; fiz. sila količina, ki izraža delovanje telesa na telo; razstaviti silo na komponente; centrifugalna ali sredobežna sila; centripetalna ali sredotežna sila; jedrske sile ki delujejo med protoni in nevtroni; odbojna, oviralna, privlačna sila; sila trenja s katero deluje podlaga na gibajoče se telo in katere smer je vzporedna s stično ravnino; dvojica ali par sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; paralelogram sil paralelogram, s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; premica sile premica, na kateri deluje sila z danim prijemališčem; geol. eksogene sile ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; endogene sile ki imajo svoj izvor v zemeljski obli; jur. skrajna sila stanje, ko je kdo ogrožen brez lastne krivde in se brani sam ali ga brani kdo drug; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; kem. molekulske sile privlačne sile, ki delujejo med molekulami; teh. osna sila v smeri osi predmeta, stroja; potisna, vlečna sila; voj. oborožene sile kopenska vojska, vojna mornarica, vojno letalstvo in teritorialna obramba kot organ državne varnosti; živa sila za boj usposobljeni ljudje; prim. posili ♪
  2.      síla  prisl. (ȋ; drugi pomen ȋ) star. 1. zelo, hudo: danes se mu je sila mudilo; materina smrt jo je sila pretresla; sila star, zabaven; vzorec ji je bil sila všeč / vse je bilo sila sila daleč 2. veliko, dosti: imel je sila denarja; zbralo se je sila ljudi ♪
  3.      siláški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na silake: silaški človek / imeti silaško postavo; opraviti kaj s silaško vnemo ♪
  4.      siláštvo  -a s (ȃ) ekspr. lastnost, značilnost silaškega človeka: dokazovati svoje silaštvo; silaštvo in nasilništvo ♪
  5.      sílen  -lna -o prid., sílnejši (ȋ) nav. ekspr. 1. ki ima veliko silo: silen udarec, vihar / on je silen človek; bil je mlad in silen // ki z videzom, velikostjo kaže a) da ima veliko silo: voz vlečeta silna konja / silna čeljust b) da prenese, vzdrži veliko silo: silne korenine, veje 2. ki se kaže, pojavlja v zelo visoki stopnji: silen pok; silna svetloba / silna bolečina, lakota, ljubezen ● star. tod so vladali silni vladarji mogočni; star. zbrala se je silna množica zelo velika sílno prisl.: silno delati, kričati; silno je počilo; on je silno velik; bila je silno zaljubljena; sam.: strah pred nečim silnim ♪
  6.      silhuéta  -e ž (ẹ̑) 1. temna, v obrisih vidna postava, stvar: silhueta dekleta pri oknu / temne silhuete dreves, gor; pren. njegovi junaki niso polnokrvno prikazani, so le silhuete // ekspr. značilen obris: mesto izgublja svojo nekdanjo silhueto 2. um. iz temnega enobarvnega papirja izrezana podoba na svetlem ozadju, ki prikazuje zlasti portret ali figuro v profilu: izrezovati silhuete / na steni visi nekaj silhuet ◊ šport. streljanje na silhueto streljanje s pištolo na tarčo v obliki poenostavljene človeške figure z desetimi ovalnimi krogi ♪
  7.      silhuéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na silhueto: silhuetne značilnosti / orisati nastopajoče značaje le s silhuetnimi črtami ♪
  8.      silícij  -a m (í) kem. zelo razširjen element, ki nastopa v obliki velikih, trdnih kristalov ali sivega prahu, Si: razširjenost silicija; silicij in kisik ♪
  9.      silikón  -a m (ọ̑) kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki vsebuje silicij in ima dobre izolacijske lastnosti: impregnirati s silikoni ♪
  10.      silíranje  -a s (ȋ) glagolnik od silirati: siliranje in sušenje krme; postopek siliranja ♪
  11.      síliti  -im nedov. (í ȋ) 1. s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: siliti koga delati, k delu; siliti otroka, naj jé; silil se je, da bi zaspal; siliti se z jedjo, pijačo / siliti koga v zakon // povzročati, da kdo kaj naredi, dela sploh: okoliščine nas silijo, da tako ravnamo / bolezen jo sili v posteljo 2. navadno s prislovnim določilom prizadevati si kljub oviram, odporu a) iti, priti kam: živina sili v koruzo; nikar ne sili v tem slabem vremenu na pot; otrok sili ven, med tovariše / sovražna vojska sili vedno bolj proti mestu / ekspr. mladi silijo v šole, tovarne / ekspr. nikar tako ne sili v njihovo družbo b) uresničiti, kar izraža dopolnilo: niso silili v pogajanja / kar naprej sili v tepež // ekspr. prizadevati si doseči, uresničiti določeno stvar, ki bo po mnenju govorečega povzročila, da bo osebek deležen tega, kar izraža dopolnilo: nikar ne sili v nesrečo, pogubo 3. nav. slabš., v zvezi z za zelo vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: veliko deklet je sililo za njim; že dolgo sili za poročeno žensko 4. ekspr., s prislovnim določilom kljub nasprotovanju, prizadevanju koga prihajati kam, pojavljati se kje: pramen las ji je silil na čelo / smeh mu sili na ustnice; solze so jim silile v oči / brezoseb. sili ga na bruhanje, na jok; sili ga k smehu, na smeh, v smeh 5. agr. z ustrezno temperaturo, vlago vplivati na seme, gomolj, da se pospeši razvoj rastline: siliti krompir, radič, tulipane ● ekspr. iz besed je silila zadrega je bila opazna; ekspr. podleski že silijo na dan začenjajo (vidno) rasti; ekspr. zlobnost sili na dan postaja opazna, vidna; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; ekspr. spanec mu sili na oči postaja zaspan; evfem. zdravilo sili na vodo povzroča, da se mora hoditi na malo potrebo; ekspr. nebotičniki silijo pod nebo so zelo visoki; ekspr. siliti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kri mu je silila v glavo, lica zardeval je; šalj. pijača mu že sili v glavo opijanja se, postaja pijan; ekspr. žito sili v klasje poganja klasje; ekspr. mraz sili v kosti zelo hladno je; ekspr. to mi že dalj časa sili v misel o tem razmišljam; ekspr. silil je vanj z vprašanji vsiljivo ga je spraševal; ekspr. v nos silijo prijetne vonjave prijetno diši; pog. zmeraj (se) sili v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. mrak sili v sobo mrači se; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom; ekspr. silili so ji ga za moža vsiljivo svetovali, naj se z njim poroči silèč -éča -e: na čelo sileči lasje síljen -a -o: siljene čebulice ♪
  12.      sílnica 1 -e ž (ȋ) 1. publ., navadno s prilastkom kar s svojo silo usmerja, določa kako dogajanje, delovanje: v političnem življenju so se pojavile nove silnice; družbene silnice / to so glavne silnice njegove miselnosti 2. fiz. črta, ki poteka v smeri delovanja sile v električnem ali magnetnem polju: sekanje silnic / električne, magnetne silnice ♪
  13.      sílnica 2 -e ž (ȋ) agr. pokrit prostor za siljenje in vzgojo rastlin, navadno ogrevan: siliti cepiče, radič v silnici ♪
  14.      sílo  prisl. (ȋ; drugi pomen ȋ) star. 1. zelo, hudo: silo se je prestrašila; silo lepa ženska; silo malo je naredil 2. veliko, dosti: znosil je silo jabolk; bilo je silo ljudi ♪
  15.      silvánec  -nca m (ȃ) 1. agr., navadno v zvezi zeleni silvanec trta z manjšimi zelenkastimi grozdi: zeleni silvanec je dobro obrodil / muškatni silvanec muškat z zelenkasto rumenimi grozdi; sauvignon 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: steklenica silvanca ♪
  16.      silvéster  -tra m (ẹ́) pog. zadnji dan v letu: letos pride silvester na soboto / kam boste šli za silvestra silvestrovat ♪
  17.      simbiótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na simbiozo: simbiotična živalska skupnost / simbiotični odnos med državama ♪
  18.      simbióza  -e ž (ọ̑) 1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna, sožitje: simbioza rastlin z nekaterimi bakterijami; simbioza med glivami in algami / živeti v simbiozi 2. knjiž. dejstvo, da kdo živi s kom tako, da med njima ne prihaja do nesoglasij: simbioza med državami z različno družbeno ureditvijo / s sodelavci živi v simbiozi / simbioza med dramatikom in igralcem 3. knjiž. dejstvo, da kaj združuje v sebi dve različni stvari, dva različna elementa: petje je simbioza besede in melodije ♪
  19.      simból  -a m (ọ̑) 1. predmet, lik, ki izraža, predstavlja določen abstrakten pojem; znak, znamenje: umetnik je vzel simbole iz vsakdanje predmetnosti; oljkova vejica je simbol miru; srp in kladivo kot simbol komunizma / državni, verski simboli // kar kaj izraža, predstavlja sploh: beseda je že sama po sebi simbol / glasovni simbol; idejni simbol / atomska energija je za manj razvite dežele simbol tehničnega napredka znak, dokaz 2. dogovorjena črka, kratica za označevanje določene stvari: napisati simbol; simbol za vodik je H / matematični simboli; simbol D pomeni dnevni delovni čas; simboli za števila ◊ elektr. simbol znak ali v besedo povezanih več znakov, ki predstavljajo kak ukaz; filoz. simbol čutno zaznavna stvar, katere pomen ni enopomensko določen in dopušča različne razlage; min. simbol ploskve simbol, ki podaja točno lego ploskve v prostoru; soc. statusni simbol kar na zunaj kaže določeno družbeno pripadnost ♪
  20.      simbólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na simbol: simbolen pomen sveče; simbolna govorica barv; mati je tu simbolna podoba domovine / simbolno prikazovanje človekovih strasti / simbolna drama simbolistična drama; simbolno število po ljudskem verovanju število, ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen ◊ adm. simbolno označevanje samoglasnikov v stenografiji označevanje samoglasnikov s spreminjanjem oblike, položaja sosednjih soglasnikov; filoz. simbolna logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih simbólno prisl.: simbolno se izražati; simbolno označevati samoglasnike ♪
  21.      simbóličen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na simboliko ali simbol: simbolični gibi; barve na sliki so simbolične / knjiga nosi simboličen naslov; rožmarin ima simboličen pomen; grb kot simbolični znak države / simbolično izražanje, sporazumevanje / simbolično število po ljudskem verovanju število, ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen 2. ekspr. zelo majhen, nizek: prodati kaj za simbolično ceno; to so bile le simbolične kazni / dobili so simbolična darila ◊ elektr. simbolični jezik umetni jezik, pri katerem je naslov operanda izražen s simbolom; jur. simbolični prenos blaga prenos z izročitvijo listine; simbolična razžalitev razžalitev z znamenji, gestami simbólično prisl.: simbolično izražati čustva; to je bilo le simbolično plačano ♪
  22.      simbolízem  -zma m (ȋ) 1. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki izraža duhovno dojemanje sveta zlasti s simboli: predstavnik simbolizma; dekadenca in simbolizem / simbolizem v dramatiki, slikarstvu 2. knjiž. simbolika: njegove pesmi so polne simbolizma / biblijski, srednjeveški simbolizem ♦ psih. podzavestni simbolizem podzavestna simbolika ♪
  23.      simétričen  -čna -o prid. (ẹ́) ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela, someren: simetrična stavba; simetrično drevo / simetričen lik / simetrična gradnja, kompozicija dela / ima simetričen obraz; simetrično telo // razvrščen v prostoru tako, da ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: drevesa v drevoredu so simetrična / simetrična razvrstitev ◊ elektr. simetrični kabel kabel, v katerem sta po dva vodnika simetrična glede na zemljo; simetrični večfazni sistem sistem, pri katerem so vse fazne napetosti enako velike in v fazi medsebojno premaknjene; simetrična obremenitev večfaznega sistema obremenitev, enakomerno razdeljena na večfazni sistem; geom. osno, ravninsko, središčno simetričen glede na os, ravnino, središče; min. zrcalno simetričen; zool. bilateralno ali dvobočno simetrična žival žival, ki ima enako levo in desno polovico simétrično prisl.: simetrično razvrstiti kaj; slike, simetrično viseče po stenah ♪
  24.      simetríja  -e ž (ȋ) lastnost predmeta, lika, ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: simetrija hiše, zgradbe; simetrija lika / arhitektonska simetrija / simetrija obraza, telesa / pri njem moti pomanjkanje simetrije simetričnosti // dejstvo, da so predmeti, znaki v prostoru razvrščeni tako, da jih umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: simetrija dreves v parku / ekspr. s tem se je simetrija porušila, razbila / grobnice so razporejene v strogi simetriji simetrično ◊ biol. radialna simetrija glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta, rastline, zvezdasta somernost; geom. osna, ravninska, središčna simetrija; središče simetrije točka, glede na katero so si točke tvorbe ali točke dveh tvorb simetrične; min. zrcalna simetrija pri kateri sta obe polovici zrcalno enaki; elementi simetrije elementi, glede na katere so liki, oblike kristala simetrični; os simetrije os, okoli katere se zavrti kristal, da pride spet v prvotno lego; središče simetrije točka, skozi katero gredo vsi elementi simetrije ♪
  25.      simfóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na simfonijo: simfonični koncert; simfonična glasba / simfonični orkester orkester, sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal / simfonična dvorana / Arničeva simfonična pesnitev Pesem planin ♦ muz. simfonična pesnitev programska, oblikovno svobodna enostavčna skladba za orkester ♪

   22.263 22.288 22.313 22.338 22.363 22.388 22.413 22.438 22.463 22.488  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA