Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
OST (22.338-22.362)
- sformírati -am dov. (ȋ) 1. sestaviti skupino za določene naloge: sformirati vojaško enoto 2. z vzgojo povzročiti pozitiven razvoj osebnosti; izoblikovati: šola sformira mlade ljudi / trpljenje v mladih letih ga je sformiralo v močno umetniško osebnost sformíran -a -o: sformiran človek; odprava je že sformirana ♪
- sfrléti -ím dov. (ẹ́ í) 1. nav. ekspr. frleč zleteti: golob sfrli iz gnezda; sfrleti kvišku / listi so sfrleli po zraku / sfrlela je iz sobe lahkotno, hitro odšla 2. pog. začeti kazati ljubezensko vznemirjenost, postati zaljubljen: dekle je sfrlelo ♪
- sfumáto -a m (ȃ) um. slikarska tehnika, pri kateri se z barvami dosegajo zabrisani obrisi, mehki prehodi: slikar pogosto uporablja sfumato; neskl. pril.: sfumato tehnika ♪
- shajalíšče -a s (í) kraj, prostor za shajanje: čakati na shajališču; kraj je priljubljeno shajališče; shajališče društva, poslovnih ljudi, študentov ♪
- shájanje -a s (ȃ) glagolnik od shajati se: prepovedati shajanje; shajanje ljudi je bilo takrat nevarno; shajanje s prijatelji; prostor za shajanje ♪
- shájati -am tudi izhájati -am nedov. (ȃ) navadno s prislovnim določilom 1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja 2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden 3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali ● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez
stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati ♪
- shájati se -am se nedov. (ȃ) večkrat biti, prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: prijatelji se pogosto shajajo; shajajo se na njegovem domu, da se lahko v miru posvetujejo; pri njem se shajajo zanimivi ljudje; shajati se v parku, pod vaško lipo, pred cerkvijo; shajati se z delavci, s somišljeniki; ob nedeljah, vsak dan se shajati; naskrivaj, redno se shajati / shajati se z dekletom ● zastar. čete so se začele shajati zbirati; redko odbor se shaja vsak mesec se sestaja; star. v njegovi gostilni se shaja veliko pivcev je veliko pivcev; star. dolgo se že shajata sta v ljubezenskem odnosu ♪
- shéma -e ž (ẹ̑) 1. kar prikazuje kaj poenostavljeno, z bistvenimi, pomembnimi značilnostmi: narediti, narisati shemo; shema krvnega obtoka, okostja; shema parnega stroja; sheme in preglednice // osnutek, okvirni načrt: izdelati shemo delovanja društva; pripraviti shemo poteka proslave / shema televizijskega sporeda 2. knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: držati se shem; to so preživele sheme; idejne, miselne sheme / slikarjeva kompozicijska shema ◊ lingv. naglasna shema; lit. metrična shema ♪
- shemátika -e ž (á) knjiž. shematično obravnavanje, prikazovanje česa: v njegovem članku je preveč shematike / primitivna shematika in grobost burke shematičnost ♪
- shematízem -zma m (ȋ) knjiž. delovanje, ravnanje, ki temelji na shemah, obrazcih: izogibati se shematizmu / obdobje shematizma v umetnosti ♪
- shematizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prikazovati kaj v obliki sheme: shematizirati električno napeljavo / shematizirati delovanje društva 2. ekspr. delati kaj shematično, poenostavljati: dejstev ne smemo shematizirati shematizíran -a -o: osebe v drami so neizrazite in shematizirane ♪
- shízma -e ž (ȋ) knjiž. razkol: stalni spori so povzročili shizmo; shizma v stranki / verska shizma / shizma je trajala več let ∙ knjiž. shizma med besedami in dejanji neskladje, neskladnost ♪
- shizofrén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na shizofrenijo: shizofreni bolnik / shizofrena napetost ♪
- shizofréničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na shizofrenijo: shizofrenični znaki / shizofrenični bolnik / shizofrenična razdvojenost ♪
- shizoíden -dna -o prid. (ȋ) psiht. ki ima podobne značilnosti kot shizofreniki: shizoidna osebnost / shizoidni temperament ♪
- shizotímen -mna -o prid. (ȋ) psih. ki je občutljiv, usmerjen v svoj notranji svet in težko spreminja razpoloženje, stališča: shizotimna osebnost / shizotimni temperament ♪
- shladíti -ím dov., shládil (ȋ í) narediti kaj hladno, mrzlo: shladiti jed, mleko; shladiti z ledom / dež je shladil ozračje shladíti se 1. postati hladen, mrzel: popij kavo, preden se shladi; peč se je že shladila; brezoseb. čez noč se je shladilo 2. dobiti občutek hlada: v senci so se shladili shlajèn -êna -o: shlajen čaj; shlajena peč ♪
- shlajeváti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj hladno, mrzlo: shlajevati vodo shlajeváti se postajati hladen, mrzel: kava se počasi shlajuje ♪
- shòd shóda in shôda m (ȍ ọ́, ó) 1. raba peša javna prireditev, na kateri se ljudje zberejo, sestanejo z določenim namenom: udeležiti se shoda; društvo je imelo shod vsako leto; prirediti, sklicati shod; iti na shod; govoriti na shodu; shod na prostem / delavski, študentovski shod; politični, volilni shod; protestni shod protestno zborovanje / javni shod / ekspr. policija je razgnala shod udeležence shoda 2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod 3. zastar. sestanek, zmenek: imeti shod s prijateljem; proti večeru je šel na shod z znanci ♪
- shodíti shódim dov. (ȋ ọ́) postati sposoben hoditi: otrok shodi okrog prvega leta starosti; sin je komaj shodil, hčerka pa hodi v prvi razred; nekateri shodijo pozneje, drugi bolj zgodaj; deklica je bolj slabotna in še ni shodila / bolnik je po hujši bolezni spet shodil; prim. izhoditi ♪
- sholár -ja m (á) v srednjem veku študent: postati sholar ♪
- shrámba -e ž (ȃ) 1. prostor za shranjevanje živil: shramba je prazna; stanovanje ima zračno shrambo; iti v shrambo po vino; ključ od shrambe / shramba za živila // navadno s prilastkom prostor za shranjevanje česa sploh: žitna shramba; shramba za prtljago 2. star. shranjevanje, hramba: prostor za shrambo sadja / dati, izročiti komu kaj v shrambo ♪
- shránek -nka m (ȃ) gastr. pokvarljivo živilo, pripravljeno z ustreznim postopkom za daljšo hrambo: kompoti, vložena in zamrznjena zelenjava ter drugi shranki; trajnost shranka / mesni, sadni shranki ♪
- shranjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na shranjevanje: majhni shranjevalni prostori; police in druge shranjevalne površine v omari ♦ jur. shranjevalna pogodba pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo ♪
- shranjeválnica -e ž (ȃ) prostor za shranjevanje česa: dati kovček v shranjevalnico; shranjevalnica koles, za kolesa ♪
22.213 22.238 22.263 22.288 22.313 22.338 22.363 22.388 22.413 22.438