Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

OST (20.788-20.812)


  1.      ramazán  -a m (ȃ) deveti mesec muslimanskega leta, ko je predpisan strogi post od zore do mraka: nastopil je ramazan; zadnji dan ramazana // post v tem mesecu: držati se ramazana ♪
  2.      ramazánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ramazan: ramazanski post / izpolnjevati ramazanske obveznosti ♪
  3.      ráme  -éna s, ed. stil. rámena (á ẹ́) im., tož. ed. star., nav. mn. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: ramena ga bolijo; od joka so se mu tresla ramena; lasje ji segajo do ramen; naramnica mu je zdrknila z ramena; zgrabil ga je za ramena; biti širok v ramenih / eno rame ima povešeno ramo / ekspr. preplašen je potegnil glavo med ramena / pri izražanju a) žalosti, zadrege: stala sta ob grobu in povešala ramena b) nevednosti, nezanimanja, dvoma: v odgovor je migal, skomigal z rameni ◊ arheol. rame del posode na prehodu iz trebuha v vrat; šport. stoja na ramenih; zool. rame morske zvezde vsak od petih podaljšanih delov sploščenega osrednjega telesa morske zvezde, ki se proti koncu polagoma zožuje ♪
  4.      rámen  -mna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ramo: močne ramne kosti / ramni deli obleke ♪
  5.      ramenonóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. morske živali, po zunanjosti podobne školjki, Brachiopoda: plaščarji in ramenonožci ♪
  6.      rámpa  -e ž (ȃ) 1. pog. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo; klančina: sezidati rampo / zapeljati avto na rampo / bočna, čelna rampa // ožja vodoravna ploščad pred objektom v višini tal vagona za lažje nakladanje in razkladanje: vlak je zapeljal k rampi 2. pog. zapornica, pregrada: dvigniti, spustiti rampo; čakati pred rampami; rampe na mejnem, železniškem prehodu / delati na cestni rampi 3. teh. naprava, s katere se izstreljujejo rakete: postaviti rampo; rampa z raketo; vojaška vozila z rampami / izstrelitvena rampa; vzletna rampa za vesoljsko ladjo / raketne rampe 4. gled. sprednji rob gledališkega odra, navadno z napravami za osvetljevanje prizorišča: plesalci so plesali vzdolž rampe / stal je na rampi in se priklanjal / odrska rampa ♪
  7.      rán  -a -o prid., ránejši (ȃ á) star. zgodnji jutranji: vstajati ob rani uri; rano sonce // zgoden, zgodnji sploh: bila je še rana pomlad / delati od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan / bil je zelo ran, zato je moral počakati / rani krompir; rane in pozne sorte ∙ preg. rana ura - zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi ♦ agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi; bot. rani mošnjak rastlina suhih travnikov z belimi cveti v socvetjih, Thlaspi praecox ráno prisl.: vstati rano; rano zjutraj ∙ preg. kdor rano vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi ♪
  8.      rána  -e ž (á) 1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga: rana se celi, se gnoji; rana krvavi, peče; rana se je znova odprla; dobiti, imeti rane po vsem telesu; obvezati, razkužiti, zdraviti rano; globoka, gnojna, krvava rana; rana od ugriza, vboda; rana na čelu, hrbtu; pokrit z ranami; krasta na rani / ekspr. biti ves v ranah imeti veliko ran / čista rana ki se ne gnoji; prisadna rana; smrtna rana; ekspr. živa rana; rana na pljučih kaverna; rana na želodcu razjeda / pes si liže rano / rane na sadnem drevju 2. ekspr. kar nastane zaradi duševne bolečine, trpljenja: otrokova smrt ji je vsekala globoko rano; v pogovoru se ni dotaknil njegove boleče, stare rane; ob spominu nanjo se mu je v prsih spet odprla rana je spet začel trpeti / moralne, srčne rane; nezaceljiva rana nesrečne ljubezni ● publ. to je rakava rana v razvoju industrije velika, nevarna slabost, napaka; ekspr. mesto je med vojno pretrpelo strašne rane je bilo zelo poškodovano; čas celi rane ◊ farm. posip za rane; med. rana kar nastane na mestu, kjer se tkivo zaradi zunanje sile pretrga; rana se čisti se manj gnoji; izžigati rane; očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; izstrelna rana ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa; odprta rana; vbodna rana; zaprta rana zašita, povita, zaceljena; vet. ugrizna rana ♪
  9.      ráng  -a m (ȃ) publ. mesto, položaj koga glede na naslov, ugled: ljudje različnega ranga / biti po rangu prvi, zadnji / umetnik najvišjega ranga najvišje kakovostne skupine ♦ soc. razvrstitev glede na višjo ali nižjo stopnjo, količino // navadno s prilastkom stopnja, enaka stopnji, določeni s prilastkom: ta šola ima rang fakultete / dvigniti diplomatsko predstavništvo na rang veleposlaništva na stopnjo; neskl. pril.: rang lestvica priljubljenosti; rang lista in ranglista najboljših strelcev ♪
  10.      raníca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek rastlina, ki zgodaj dozori, ali njen sad: ranica že cveti / češnja, hruška ranica ♪
  11.      ranína  -e ž (í) 1. trta, katere grozdje zgodaj dozori, ali grozdje te trte: zasaditi ranino / ranino so že obrali; mošt iz ranine 2. agr., v zvezi radgonska ranina trta s srednje velikimi, podolgovatimi grozdi z okroglimi, rumeno zelenimi jagodami, ki se goji v okolici Gornje Radgone: gojiti šipon in radgonsko ranino // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: izpiti liter radgonske ranine ♪
  12.      ranítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od raniti: ob ranitvi navadno priteče kri; ranitev z ostrim predmetom / duševne ranitve ♪
  13.      raníti  in rániti -im, tudi rániti -im dov. (ȋ á ā; á ȃ) povzročiti rano, rane: med pretepom je ranil več ljudi; raniti žival; raniti do krvi; raniti se ob oster rob; raniti v roko; raniti z nožem, ugrizom; krogla ga je močno, ekspr. težko ranila / smrtno se raniti / raniti drevo // ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ranil jo je z nepremišljenimi besedami; njen posmeh ga je ranil do živega, do dna srca zelo / raniti nečimrnost, ponos koga prizadeti ránjen -a -o: biti ranjen v roko; ranjen ponos; ranjen vojak; iz ranjene smreke teče smola; od ljubezni ranjeno srce; smrtno ranjen; sam.: pomagati ranjenemu ♪
  14.      ranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) povzročati, delati rane: ob trganju cvetja so ga ranjevali ostri trni / ekspr. njegovi pogledi so jo ranjevali ♪
  15.      ránko  prisl. (ȃ) nar. dolenjsko za izražanje približne, dozdevne podobnosti; kakor: ustavil se je, ranko da bi se rad nekaj pogovoril / ranko nejevoljen nekako, nekam ♪
  16.      ranocélnik  -a m (ẹ̑) nekdaj kdor se ukvarja z zdravljenjem in operiranjem, navadno z nižjo poklicno izobrazbo: ranocelnik mu je obvezal rano, povil zlomljeno kost / izprašani ranocelnik ♪
  17.      ranocélništvo  -a s (ẹ̑) nekdaj dejavnost ranocelnikov: razlagal jim je osnove ranocelništva / treba bo poklicati pravega zdravnika, ker taki rani s svojim ranocelništvom ne bo kos ♪
  18.      ránta  -e ž (ȃ) debelejši drog: pritrditi klopotec na ranto; privzdigniti hlod z ranto / pred gostilno privezati konja k ranti; rante kozolca late ∙ nar. koroško sekati rante drevesa z debli za drogove ♪
  19.      ranžíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ranžiranje: ranžirne zmogljivosti železniške postaje / ranžirna lokomotiva; ranžirna postaja ♪
  20.      rapír  -ja m (ȋ) nekdaj ozek, ostro koničast, navadno lahek meč, zlasti za vbadanje: potegniti rapir iz nožnice; dvobojevati se z rapirjem; pren. rapir kritike je usmeril na moderne pesnike ♪
  21.      rapórt  -a m (ọ̑) 1. kratko, ustno uradno poročanje nadrejenemu, zlasti v vojski: biti navzoč pri raportu; parada se je začela z raportom komandantu / dnevni, jutranji raport // kratko uradno poročilo nadrejenemu, zlasti v vojski: poslušati, ekspr. zdrdrati raport / imeti, žarg., voj. dati raport; napisati raport štabu 2. kratek uraden pogovor z nadrejenim zaradi kake nepravilnosti, prošnje, zlasti v vojski: zahtevati raport pri upravniku zavoda; zaradi prekrška je moral na raport h komandantu 3. knjiž., redko povezava, odnos: raport generacij / park v raportu ulic in trgov / biti v raportu s hipnotizerjem v duševni povezavi, stiku ◊ tekst. raport na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca, sosledje ♪
  22.      rapórten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na raport: raportni postopek / raportna knjiga ♪
  23.      rapsód  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih potujoči pevec ali recitator epskih pesmi: rapsod je pel Homerjevo Iliado; poslušati rapsoda 2. knjiž., navadno s prilastkom umetnik, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: imajo ga za narodovega rapsoda / ta pesnik je rapsod življenjske radosti ♪
  24.      raritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. redkost: rariteta teh znamk je velika / zbirka starin in raritet / ta roman je knjižna rariteta ♪
  25.      rása  -e ž (á) 1. skupnost ljudi z določenimi skupnimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo: določiti raso; pripadati določeni rasi; mešanje ras; raziskovati značilnosti ras / človeška rasa ♦ antr. alpska rasa bela rasa srednje rasti s temnimi lasmi in srednje širokim obrazom; bela rasa z belo, svetlo rjavo barvo kože; črna rasa s temno rjavo ali črno barvo kože; dinarska rasa bela rasa višje rasti s temnimi lasmi in srednje širokim ali ozkim obrazom; rumena rasa z rumenkasto ali rjavkasto barvo kože 2. knjiž., navadno s prilastkom skupnost ljudi, ki jih druži določeno dejstvo, značilnost: tradicija angleške rase / prišteval se je h gosposki rasi 3. zool., navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v več lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste: križati rase; pasje rase in zvrsti / vsako naselje gamsov tvori posebno geografsko raso 4. gozd. prostorsko ločena populacija, ki se od druge populacije iste vrste razlikuje po eni ali več dednih lastnostih: nižinska smrekova rasa ♪

   20.663 20.688 20.713 20.738 20.763 20.788 20.813 20.838 20.863 20.888  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA